Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22-tim Ljubljanskim maratonom. V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22. Ljubljanskim maratonom
V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah. Ne le tekmovanje, tudi družbena nota, je v ospredju največjega slovenskega tekaškega dogodka.
Več kot 23.000 vrhunskih in rekreativnih tekačic ter tekačev v dveh dneh, je odraz razvoja tekaške in splošne športne kulture v Sloveniji, s katero so se okužili tudi tekači drugih držav.
Kar 58 državnih zastav je plapolalo v vetrovni nedelji, a rekord Ljubljanskega maratona je ostal nedotaknjen. Kenijec Marius Kimutai ga je zgrešil za vsega 14 sekund. Kljub temu je 22. izvedba maratona vnovič upravičila sloves, ki tekaškemu prazniku pritiče. To dokazujejo tudi pozitivna energija in besede zadovoljnih udeležencev. Veliko dela pa je imela letos tudi zdravstvena služba.
Kljub temu je maraton zamenjal “barvo”- iz bronastega je zrasel v srebrnega in že trka na zlatega.
Morajo pa biti za bronasti znak vrhunski tekmovalci iz najmanj štirih držav, za srebrnega pa iz petih. Za bronasti maraton so zahtevani časi pod 2:15, za srebrni 2:12. Dodatni pogoji za bronasto kategorijo maratonov so vrhunske merilne naprave in zamenjave zanje, če bi se te med tekmo pokvarile, izmerjena in certificirana trasa, okrepčevalnice na pet kilometrov v prvih 21 km, v drugem delu pa vmes še na tri kilometre vodne postaje.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22-tim Ljubljanskim maratonom. V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22. Ljubljanskim maratonom
V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah. Ne le tekmovanje, tudi družbena nota, je v ospredju največjega slovenskega tekaškega dogodka.
Več kot 23.000 vrhunskih in rekreativnih tekačic ter tekačev v dveh dneh, je odraz razvoja tekaške in splošne športne kulture v Sloveniji, s katero so se okužili tudi tekači drugih držav.
Kar 58 državnih zastav je plapolalo v vetrovni nedelji, a rekord Ljubljanskega maratona je ostal nedotaknjen. Kenijec Marius Kimutai ga je zgrešil za vsega 14 sekund. Kljub temu je 22. izvedba maratona vnovič upravičila sloves, ki tekaškemu prazniku pritiče. To dokazujejo tudi pozitivna energija in besede zadovoljnih udeležencev. Veliko dela pa je imela letos tudi zdravstvena služba.
Kljub temu je maraton zamenjal “barvo”- iz bronastega je zrasel v srebrnega in že trka na zlatega.
Morajo pa biti za bronasti znak vrhunski tekmovalci iz najmanj štirih držav, za srebrnega pa iz petih. Za bronasti maraton so zahtevani časi pod 2:15, za srebrni 2:12. Dodatni pogoji za bronasto kategorijo maratonov so vrhunske merilne naprave in zamenjave zanje, če bi se te med tekmo pokvarile, izmerjena in certificirana trasa, okrepčevalnice na pet kilometrov v prvih 21 km, v drugem delu pa vmes še na tri kilometre vodne postaje.
Velika atrakcija letošnjih zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu so tudi severnokorejske navijačice. O njihovih nastopih sta prispevek pripravila Katja Dovžan in Jure Jeromen.
Kako spretni so olimpijci v kuhinji in katero specialiteto najbolje pripravijo?
Poročali smo že o enem od športnih vrhuncev teh iger, deskarskem finalu tekmovanja v žlebu, v katerem je Američan Shaun White osvojil že svoje tretje zlato. To mu je v prvi vrsti uspelo zaradi izjemnega zadnjega nastopa, ocenjeval pa ga je tudi slovenski sodnik na igrah. Iztok Šumatič je verjetno največji multipraktik - nekdanji trener deskanja, sodnik deskanja, organizator tekmovanj, predsednik rolkarske zveze Slovenije, sodnik v rolkanju, ki bo v Tokiju nov olimpijski šport, pa tudi glasbenik - raper, ki ga poznate pod imenom Eyeceeou (AJSIOU). Deskanje na snegu se od drugih športov loči tudi po tem, da sodniki nimajo nikakršnih težav tudi javno razlagati o tem, kaj so sodili in zakaj so sodili. Sicer pa prisluhnite, z Iztokom Šumatičem se je v Phoenix parku takoj po zmagi Shauna Whitea pogovarjal Uroš Volk.
Ali so slovenski športniki vraževerni? Ali se držijo kakšnih kakšnih posebnih navad? V oddaji Korejski zajtrk spoznavamo navade slovenskih športnikov. Tokrat se bomo pogovarjali o pripravi na tekmo.
Anja Hlača Ferjančič je obiskala češko hišo in preverila, zakaj je kruh Karel ena najboljših stvari za zajtrk.
Pogosto poudarjamo, da so navijači tisti, ki športnikom dajejo moč in dodatno energijo, toda še pred navijači so podporniki, ki olimpijce spodbujajo v dobrem in slabem. Kdo so ti podporniki, ki so jim slovenski olimpijci nadvse hvaležni? Korejski zajtrk je pripravila Anja Hlača Ferjančič.
V Južni Koreji se morajo slovenski športniki spopadati tudi s časovno razliko.
Če si namazal smuči za dva naslova svetovnega biatlonskega prvaka in osem zmag v svetovnem pokalu, potem svoje delo opravljaš odlično
Čez teden dni se bodo z uradno otvoritvijo začele 23. zimske olimpijske igre. Slovesna otvoritev iger je priložnost, da država gostiteljica prikaže svojo kulturno dediščino. Osrednje sporočilo otvoritve bo: mir. Sicer bodo Korejci skušali navdušiti z bogato zgodovino in se predstaviti kot tehnološka velesila. Tudi mi bomo v naslednjih minutah spoznali delček korejskega jezika in kulture.
V četrti oddaji Nevidni olimpijci predstavljamo Novogoričana Erika Furlana, ki je vpet v dva športa - hkrati je fizioterapevt v smučarski reprezentanci in nogometni agent. Prvič je tudi član slovenske olimpijske odprave.
Milan Dragan je vodja skladišča s hokejsko opremo in je v reprezentančno jato prišel že pred dvajsetemi leti.
Komentarz za Dogodke in odmeve ob tem, ko se je Jakov Fak odločil, da zaradi negativnih spletnih komentarjev ne bo sodeloval v izboru za zastavonošo na odprtju iger v Pjongčangu
Dva tedna sta do otvoritvene slovesnosti 23. zimskih olimpijskih iger, ki jih bo prvič gostila južna Koreja. V slovenski vrsti bo tokrat kar osem smučarskih tekačev, po 12. letih pa bo slovenski tek na smučeh znova zastopan tudi v moški konkurenci. Prav od tam prihaja tokratni »Nevidni olimpijec« Nejc Brodar, ki je leta 2006 v Torinu sodeloval kot tekmovalec, leta 2014 v Sočiju kot pomočnik trenerja, ob tretjem obisku iger je trener moške reprezentance.
Kako se ob stikih z obrambami počutijo igralci in kaj vse je potrebno, da bi se čez dan ali dva znova na igrišče lahko podali čim bolj sveži
Neveljaven email naslov