Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Slovenska reprezentanca je grdo končala nastope na evropskem rokometnem prvenstvu. V Debrecenu je izpadla že po tretji tekmi in bo zaradi tega najbrž kaznovana tudi s težjo potjo proti svetovnemu prvenstvu. Selektor je najbolj na udaru kritik, a tudi samo z njegovo menjavo se stvari ne bodo spremenile. Jure Natek in tokratni gost Zoran Jovičič pogrešata širše urejen sistem, ki se z menjavami ne bi vedno postavljal na novo. Igralci morajo vedno vedeti, kaj je njihova naloga v reprezentanci, vodja ali vodje pa morajo biti določeni vnaprej.
V Melbournu bo imela Slovenija dve predstavnici. Tamara Zidanšek in Kaja Juvan sta spodbudno začeli sezono, v prvem krogu se bosta pomerili z igralkama, ki ju odlično poznata, favoritinja turnirja pa je domačinka in najvišje postavljena igralka Ashleigh Barty. Podrobneje o odprtem prvenstvu Avstralije in o preklicu vizuma prvemu igralcu sveta Novaku Djokoviću.
V tretji epizodi podkasta Cepelin sta Jure Natek in Uroš Volk gostila enega naših najboljših vratarjev Gorazda Škofa. Osrednja tema so bili prav vratarji, danski Niklas Landin je na tekmi proti Sloveniji pokazal, zakaj ga upravičeno razglašajo za najboljšega na svetu. Škof je pohvalil slovenskega debitanta Jožeta Baznika, hkrati pa izpostavil, da je težava slovenskih vratarjev v zadnjih letih predvsem ta, da izkušenj na klubski ravni ne nabirajo na najvišji ravni in v večini nimajo vodilnih vlog.
Slovenska reprezentanca se je v prvi tekmi proti Severni Makedoniji za zmago morala potruditi. Uvodne tekme so redko lahke, sploh na prvenstvih stare celine. Naslednji krog v Debrecenz pa prinaša povsem drugačen izziv – dvoboj proti prvemu favoritu turnirja, Danski. Dvakratni svetovni prvaki niso vesoljci, čeprav igrajo najboljši rokomet na svetu pravi Jure Natek, Cepelinu pa se je tokrat s severa Evrope pridružil tudi krožni napadalec Miha Žvižej, ki živi in igra na Danskem.
Konzervativni Mednarodni olimpijski komite težko sprejema novosti. Le tem je v glavnem namenjal vlogo predstavitvenih športov.
Z evropskim prvenstvom v rokometu (13.1. - 30.1.2022) se vrača tudi valovski rokometni podkast Cepelin. Nekdanji dolgoletni reprezentant Jure Natek in radisjki rokometni reporter Uroš Volk bosta sproščeno klepetala tudi o dogajanju na Madžarskem in Slovaškem v januarju.
2021 je bilo leto, ko so lahko mnogi dočakali svoje zamujene priložnosti. Večino lanskih prestavljenih dogodkov so letos spravili pod streho. Marsikdaj so si tekmovanja sledila kot po tekočem traku, saj so v koledar pogosto zgnetli tudi tista, ki so bila predvidena za letos. Mnogokrat je to tudi pomenilo, da so si slovenski športni uspehi sledili eden za drugim. Razburljivih, zapomljivih in srhljivih trenutkov je bilo na pretek. V športnem uredništvu Radia Slovenija smo v oddaji Šport v letu izpostavili nekaj izstopajočih. Od zlatih iskric najuspešnejših olimpijskih iger doslej do odbojkarsekga niza za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal.
22. letnik v marsičem spominja na dva najboljša slovenska skakalca. Kdo je Lovro Kos in kako je pristal v ekipi za svetovni pokal? Z njim je spregovoril Boštjan Reberšak.
Olimpijsko odštevanje do Pekinga 2022 začinjamo z razmislekom o tem, če bodo velike športne prireditve v prihodnje čedalje bolj (ne)odvisne od vremena.
Športna pot 23-letnega Tadeja Pogačarja je bogata, a še vedno skoraj na začetku. Že pred zmago na Tour de l'Aveniru, odskočni deski za prihodnje šampione Toura, je imel predpogodbo z moštvom Združenih arabskih Emiratov. Leta 2019 je na španski Vuelti nizal uspeh za uspehom - tri etapne zmage in skupno tretje mesto je bil iztržek nad vsemi pričakovanji. Na cestni dirki državnega prvenstva 2020, je bil Primož Roglič močnejši, v vožnji na čas na Pokljuki pa je Pogačar z zmago naredil nekakšen nesluteni uvod v poznejši preobrat na francoskem Touru. Ob začetku predzadnje etape – vožnje na čas – je imel Roglič 57 sekund prednosti pred Pogačarjem, toda 19. september 2020 bo ob epskem zasuku za vedno zapisan v svetovno kolesarsko zgodovino. Svojo drugo zmago na Touru je Tadej Pogačar osvojil z ogromno prednostjo več kot petih minut, po Touru pa je še v isti sapi osvojil tudi bronasto olimpijsko medaljo v Tokiu na cestni dirki – vsega šest dni po koncu v Parizu.
22-letnica že nekaj let velja za najboljšo športno plezalko na svetu. Letos je postala športnica leta v domovini. V Tokiu je upravičila vlogo favoritinje, a priznala, da je čutila velik pritisk, čeprav je v finalu pokosila s konkurenco.
Kdo in kako se še odloča za izvedbo olimpijskih iger? Zakaj je tradicionalnih zimskih športnih prizorišč vedno manj med organizatorji največjih iger na svetu?
V drugi oddaji serije pred zimskimi olimpijskimi igrami govorimo o vrednotah in načelih olimpijskega gibanja. Je res važno le sodelovati in ne zmagati? O vrlinah in predvsem poštenosti smo se pogovarjali z dr. Milanom Hosto.
Bo olimpijsko načelo - pomembno je sodelovati in ne zmagati, aktualno tudi v prihodnosti?
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
V torek se je na ledeniku nad Söldenom smrtno ponesrečil najbolj znan slovenski deskar na snegu Marko Grilc. Grilc je bil prva vzhodno evropska zvezda deskanja v prostem slogu, tako na tekmovanjih kot na filmih, prek katerih je svoj vpliv v teh krogih nenehno potrjeval v 30-ih letih, kolikor jih je prebil na snežni deski. Z njo je bil kot eno. Navdušil in navduševal je za ta šport številne mlade.
Pod največji uspeh lanske zime je podpisana ženska skakalna reprezentanca - na čelu z dobitnico velikega kristalnega globusa Niko Križnar in svetovno prvakinjo s srednje naprave Emo Klinec. Skakalke letos čaka rekordno število tekem z vrhuncema na Ljubnem, kjer bodo silvestrovale, in na olimpijskih igrah v Pekingu.
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Le 11 Slovencev je večkrat zaigralo za nogometno reprezentanco kot Jasmin Kurtić. Jasmin je z namsi spregovoril o svojih nogometnih začetkih in o tem, kaj je bilo odločilno, da Slovenija do konca ni bila v igri za preboj v Katar.
Neveljaven email naslov