Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Konjičanka se je po zmagi nad Sorano Cirsteo prebila v četrtfinale turnirja za grand slam.
Rokometni podkast ob zaključku državnega prvenstva, kjer se je osvojenega naslova letos veselil Gorenje Velenje. Gost je bil Jure Natek.
Slovenski plavalci končujejo nastope na evropskem prvenstvu v Budimpešti.
V Novi Gorici so predstavili slovenski del letošnjega Gira, ki bo pri nas gostoval v nedeljo, 23. 5. Na Trgu Evrope, kjer bo leteči cilj 15. etape Gira, so se dotaknili poti, ki bo na slovenskem delu trase dolg 43 kilometrov.
Slovenski športniki so se v preteklih dneh cepili pred poletnimi olimpijskimi igrami v Tokiu. Z nekaj slovenskimi aduti smo se pogovarjali tudi o procesu priprave na tekmovanja in težavami s katerimi so se spopadali med pandemijo.
Vabimo vas, da se za hip vrnete v svoja otroška leta, ko ste se po šoli s prijatelji igrali razne igre. Katera se vam je prikazala takoj? Morda gnilo jajce, zemljo krast, ristanc? Če ste ob tem postali nekoliko nostalgični, bo tokratna oddaja o rekreaciji pravšnja za vas. V četrti oddaji znova odkrivamo ljudske igre, ki smo se jih igrali v otroštvu, pa jih danes mnogi otroci sploh ne poznajo več. Poleg tega strokovnjakinji svetujeta, kako se postopno vrniti v aktivno športno življenje po prebolelem Covidu ter kakšna prehrana je v kombinaciji s športom najbolj primerna za otroke.
V tretji oddaji o družinski rekreaciji se bomo zapeljali s kolesi. Gostili bomo družino Podlipnik, avtorja družinskega kolesarskega vodnika Simona Demšarja in urednika revije Bicikel Boštjana Sveteta. Doktorica Zarja Muršič pa bo razložila, kdaj nekaj dobrega in koristnega postane naša navada.
Judoistka Kaja Kajzer je na evropskem prvenstvu v Lizboni osvojila srebro v katergoriji do 57 kilogramov.
Slovenski judoisti so spet na pohodu. Po kar osemnajstih evropskih prvenstvih z vsaj enim odličjem, se jim je novembra lani zataknilo v Pragi, a očitno le za kratek čas. Na novem izzivu stare celine v Lizboni je Slovenija na seznamu držav udeleženk z medaljo že po prvem dnevu.
V drugi oddaji družinske rekreacije smo odšli v hribe. Urška in Andrej Stritar, avtorja vodnika Z otroki v hribe, sta dala nekaj praktičnih napotkov za družinske izlete, alpinist Viki Grošelj pa je, za tiste nekoliko bolj zahtevne, pripravil krožno pot od Ljubljane do Triglava in nazaj. Doktorica Petra Zupet z Inštituta za medicino in šport nam je razložila še, zakaj je vsakodnevno gibanje tako pomembno.
S tekmami 28. kroga se ta konec tedna po skoraj mesecu dni nadaljuje državno nogometno prvenstvo. Glavna kandidata za naslov prvaka sta pred zadnjo četrtino tekmovanja Olimpija in Maribor, pri slednjem želi lovoriko v Ljudski vrt vrniti tudi nekdanji član ljubljanskega kluba, Rok Kronaveter. Izkušenega vezista in njegove soigralce bo sicer odslej vodil že tretji trener v tej mariborski sezoni, to bo Simon Rožman. O novem zagonu pod vodstvom Rožmana, borbi za naslov prvaka, osebnem cilju stotih golov v državnem prvenstvem ter preživljanju nepričakovanega enomesečnega tekmovalnega premora smo se pred zadnjo četrtino sezone pogovarjali z Rokom Kronavetrom.
Pred dnevi je Fiba oznanila imena generacije Hiše slavnih 2020. Kot košarkar je prek Olimpije prišel v Jugoslovansko reprezentanco, s katero je postal najboljši na svetu.
V novi seriji oddaj o rekreaciji se bomo posvetili vadbi v družinskem krogu. Kaj torej lahko počnemo in s tem ohranjamo svojo splošno kondicijo. Ker je vadba na prostem dovoljena in s strani stroke tudi priporočena, bo v naslednjih štirih oddajah vse skupaj v glavnem potekalo na prostem. V prvi oddaji smo odšli na disk golf in preskakovali kolebnico.
Matej Oražem o ponovni prekinitvi nogometnega prvenstva in posledicah za slovenske klube ter nogometaše.
Sergeja Gradišek je bila kar 10 let del planiškega praznika. Bila je del ekipe, ki je skrbel za program povezave med športnimi in zabavno poslovnimi dejavnostmi. Danes s fantom živita na Baliju, kjer domačinom pripovedujeta o snegu in smučarskih skokih.
Po koncu tekem v Planici sta reporter Vala 202 Boštjan Reberšak in strokovni komentator Jure Šinkovec z mnogimi sogovorniki analizirala izvedbo letošnjih tekem in rezultate slovenske reprezentance.
Odločitev o dobitnici velikega kristalnega globusa je padla na zadnji tekmi sezone v Čajkovskem, ko je Slovenka z novimi stopničkami prišla do zgodovinskega uspeha, ko je postala prva slovenska smučarska skakalka, ki ji je uspelo osvojiti naziv zmagovalke svetovnega pokala v smučarskih skokih. Zaradi vetra so v Rusiji izpeljali le eno serijo, po edinem skoku pa se je glavna tekmica Križnarjeve, Japonka Sara Takanaši, uvrstila na sedmo mesto in z zadnjim skokom sezone 21 – letno Slovenko spustila na devet točk prednosti v skupnem seštevku. S šestim mestom je dobro uvrstitev dopolnila Ema Klinec, še dve Slovenki pa sta bili med dvajseterico. Tako so uspešno sklenile sezono, sploh v luči drugega mesta na ekipni tekmi v zgodnjih jutranjih urah, kar žal ni bilo dovolj za osvojitev Pokala narodov, ki je pripadel Avstrijkam.
Nikolaj Sala nas vsako leto marca pozdravi v oglasu, ki nakazuje, da se bližajo tekme v Planici. Gre namreč za dečka iz legendarnega oglasa Zavarovalnice Triglav, ki se v svoji sobi v pižami, copatih in s čelado na glavi pripravlja na skok z mize na posteljo. 18 let po prvi objavi se je z njim pogovarjal Aleš Smrekar
Neveljaven email naslov