Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Enajsti zaključni turnir rokometne lige prvakov je s konca pomladi na zadnje dni koledarskega leta odpihnila korona. Izločilnih bojev ni bilo, zato so se odločili, da bodo konec decembra igrali najboljši v rednem delu prejšnje sezone.
Dvanajsti Cepelin, rokometni podkast z nekdanjim reprezentantom Juretom Natkom in valovskim rokometnim reporterjem Urošem Volkom vas najprej popelje na evropsko prvenstvo rokometašic, ki se je na Danskem končalo z izpadom Slovenk po treh tekmah. Čez dve leti bo Slovenija sogostiteljica Eura, morda je to priložnost, da se kaj spremeni še na klubski sceni. V državnem prvenstvu rokometašev na polovici Celjani pričakovano vodilni, Trebanjci ambiciozni, težave zaradi korone pa imajo bolj ali manj vsi. Obelodanjen seznam reprezentantov za svetovno prvenstvo v Egiptu vliva velik optimizem. Slišali boste tudi, kakšni so bili odgovori nekaterih reprezentantov s širšega seznama na pet anketnih vprašanj v tem koronskem letu.
KOMENTAR Boštjana Reberšaka na dogajanje v Planici ?? Odgovornost. Beseda, ki je v letu 2020 dobila nov pomen. Posamezniki ugotavljamo, kako biti odgovorni do sebe, do drugih, do širše skupnosti in na koncu do države. Dogodki po polovici svetovnega prvenstva v poletih, ki ga Slovenija gosti vsakih deset let, so prikazali popolno neodgovornost vpletenih na vseh ravneh, razen do sebe. Timi Zajc je v mladostniški vihravosti in želeni pomembnosti pozabil že na ožjo skupino ljudi, s katerimi dela. Zapostavil je izjemno delo, ki so ga pri pripravi prvenstva opravili organizatorji. Vse za trenutek pomembnosti, z razlogom, da mora biti odgovoren do svojih želja, žal ne do svojega dela. Gorazd Bertoncelj je na odgovornost do povezovanja moštva pozabil v trenutkih, ko so skakalci potrebovali pogovor in prilagoditve. Njegov odhod iz Planice in najverjetneje tudi slovenske reprezentance dokazuje, da ne želi sprejemati kompromisov. S tistimi, ki bi jim moral odgovarjati za opravljeno delo, je bil preveč povezan. Usmeritev je bila brez prilagoditev, ki jih šport, kot so smučarski skoki, potrebuje. Ni zgradil kolektiva, zaupanje iz mladinskih vrst je izčrpal že ob prvih resnih težavah. Odgovornost pa morajo prevzeti tudi vodilni na smučarski zvezi Slovenije. Smučarski skoki so privilegirana športna panoga. Status si je izborila z dobrim delom, finančno zaledje z uspehi, ob novem nordijskem centru v Planici pa dobila še prepotrebno infrastrukturo. Zakaj ne uspejo vodilni povezati vsega slovenskega znanja, zakaj ne vztrajajo pri razvoju in se spogledujejo z največjimi, zakaj so prehitro zadovoljni z drobtinicami?! To so ključna vprašanja, na katera ni odgovorov. V naslednjih dneh bodo iskali znova napačne. Kako zakrpati trenutno vrzel, ki je nastala ob skrhanih odnosih v reprezentanci? Ključno pa bi bilo poiskati rešitve, ki bi uresničile sen stroke v zadnjem desetletju, da se zavihti na vrh pokala narodov. Nič manj kot to si zasluži tudi javnost, ki je namesto čarobne Planice dobila še eno porcijo neodgovornosti.
Planica bo od četrtka do nedelje gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Prvotno bi moralo biti marca, a so ga morali takrat ob začetku epidemije odpovedati. Po usklajevanju z mednarodno smučarsko zvezo so se organizatorji odločili, da prvenstvo izpeljejo decembra, kar pa je prineslo nove izzive. Termini zimskih tekmovanj ne omogočajo, da bi tekme v poletih izpeljali v dopoldanskem času, dan pa je decembra precej krajši kot marca in tako je bil pred organizatorje postavljen izziv osvetlitve letalnice. Kako je potekala in zakaj je v teh dneh to ena najbolj pogostih tem v dolini pod Poncami?
Jadralnemu letenju pravijo tudi tihi šport višin. Silhueto letal, ki elegantno drsijo pod oblaki, ujamemo le ob naključnem pogledu v nebo. Malce bližje smo jim, ko se odpravimo v gore in lahko celo pomahamo pilotu, ki nizko nad pobočjem išče termične vzgornike. Odpravimo se višje od najvišjih vrhov pri nas, višje od najvišjih evropskih gora, v višino Himalaje, na katero se je z jadralnim letalom povzpel Luka Žnidaršič in s 7600 metri postavil nov slovenski višinski rekord. Reportažo o podvigu je pripravil Sandi Škvarč.
Tudi decembra vas spodbujamo, da ostanete oziroma postanete gibalno aktivni. Profesorja na Fakulteti za šport Stanko Pinter in Gregor Jurak ter olimpijca Jure Košir in Petra Majdič v oddaji pojasnjujejo, kako pomembno je ostati aktiven ne glede na ukrepe in omejitve ter predstavijo nekaj praktičnih primerov vadbe.
Tudi decembra vas spodbujamo, da ostanete oziroma postanete gibalno aktivni. Na naši Facebook strani smo v ta namen pripravili video vadbo, pri kateri sodeluje doktor Stanko Pinter s Fakultete za šport. Nina Smole in Jure Jeromen se s sogovorniki, med njimi sta tudi olimpijca Jure Košir in Petra Majdič, posvetita predvsem temu, kako ostati aktiven, ne glede na ukrepe in omejitve.
Pia Dukarič je 20-letna Ljubljančanka, ki se je v mladih letih ob gledanju hokejskih tekem navdušila nad tem športom, kmalu še sama začela s treningi, danes pa brani za člansko moštvo Bleda. Njeno hokejsko zgodbo predstavlja Tomaž Langerholz.
V 61 letu starosti je umrl Diego Armando Maradona. Argentinec velja za enega najboljših nogometašev vseh časov. V klubskem dresu je blestel v Neaplju, kjer je Napoli popeljal do krstnega naslova italijanskega prvaka, leta 1986 pa je bil izstopajoč nogometaš svetovnega prvenstva v Mehiki, kjer je svojo reprezentanco popeljal do drugega naslova prvaka. O njegovem vzponu iz skromnega okolja do blišča in bede vrhunskega nogometa, o času, ko je veljal za najboljšega na svetu ter tudi o golih proti Angliji, tistem z božjo roko in tistem slaomu prek polovice igrišča. Podrobneje Luka Petrič. Foto Reuters.
Slovenski judoisti se po skoraj 20 letih z evropskega prvenstva vračajo brez stopničk. Kljub koncu zavidljive serije, ji je treba pozornost nameniti zaradi njene posebnosti.
Prvič je na turnirju najbolj izstopajočih igralcev v sezoni med 21 najboljših nastopil tudi slovenski igralec. Darko Jorgič se je prebil med 16 najboljših, nato pa v izločilnih bojih navdušil v dvoboju z Ma Longom, kljub temu, da je s Kitajskim zvezdnikom izgubil s 4:2 v nizih.
Čeprav slovenske košarkarice čakata še dve kvalifikacijski tekmi, se že pogovarjamo o uvrstitvi na Evropsko prvenstvo prihodnje leto
Primož Roglič je sezono 2020 zaključil z zmago na Vuelti. Martin Hvastija je govoril o nastopih Primoža v letošnjem letu in kako je Tour vplival na njegov nastop v Španiji.
.Tenis je težak ravno zato, ker je toliko različnih okolij, toliko različnioh podlag, ki jih moraš premagati. Odločitev za zamenjavo trenerja je bila sporazumna. Z Robijem Cokanom sta se pogovarjala o ciljih in se odločila, da je za njen tenis bolje, če trenerja zamenja.
Sklop oktobrskih oddaj o rekreaciji zaključujemo s skupinskimi vadbami. Te so se iz telovadnic in vadbenih centrov preselile na splet, kjer vsak lahko najde primerno vadbo zase. Trenerji in vadeči v oddaji pojasnijo, kako najti primerno vadbo, trenerja in motivacijo. Govorili smo tudi o prihodnosti skupinskih vadb.
Goran Dragić je v mehurčku lige NBA preživel dolgih 92 dni, zaradi poškodbe in poraza v finalu ostaja grenak priokus.
Zadostna telesna dejavnost je koristna v vseh življenjskih obdobjih, zato bomo v tokratni oddaji spregovorili o vadbi za starejše. Skrb za redno in dovolj intenzivno gibanje je za starejše bistvenega pomena, s pravilno usmerjeno vadbo pa lahko ohranjajo svojo zmogljivost na ravni, ki jim omogoča samostojno in pestro življenje. O vadbi za starejše in njenih oblikah bodo govorili profesor s Fakultete za šport Vojko Strojnik, udeleženci šole zdravja ter doktor Jaka Strel z ambulante Arcus Medici. V oddaji lahko ujamete tudi nekaj namigov za domačo vadbo.
Konec tedna je v Tacnu potekal svetovni pokal v slalomu na divjih vodah.
Neveljaven email naslov