Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Leto 2019 je bilo polno športnih presežkov, nanje so se osredotočili v športnem uredništvu in pripravili pregled uspehov v letošnjem letu. V prvem delu se z Anjo Hlača Ferjančič in Boštjanom Reberšakom spominjamo drugega mesta slovenskih odbojkarjev na letošnjem Evropskem prvenstvu in odbojkarske evforije, ki je septembra vladala v Sloveniji. Drugi del pregleda posvečamo kolesarju Primožu Rogliču, Igor Tominec in Dare Rupar sta se sprehodila skozi njegovo kariero in letošnjo zmago na dirki po Vuelti. V zadnjem delu Aljaž Golčer pregleda še preostale športne dogodke, ki so najbolj zaznamovali leto 2019.
Smučarska tekačica Anamarija Lampič je na novoletni turneji v sprintu v drsalnem koraku premagala vse nasprotnice in dosegla svojo drugo zmago v svetovnem pokalu. Za tri stotinke je premagala Norvežanko Maiken Caspersen Falo in je trenutno druga v seštevku novoletne turneje.
V luči 70-letnice, ki smo jo letos praznovali v športnem uredništvu Radia Slovenija, vam ponujamo zbir zanimivih zgodb, ki so del naše bogate zgodovine. To so zakulisne štorije, ki smo si jih pripovedovali znotraj uredništva in vsaj sprva niso bile za v javnost – zdaj, z večje časovne distance, pa so – navsezadnje tudi zaradi tega, ker osrednji akterji lažje o njih govorijo, tudi za širši krog ljudi. O epskih popotovanjih z legendo športne redakcije Francijem Pavšerjem, o lažnem alarmu podtaknjene bombe med prireditvijo Športnik poletja, o tehniku, ki je sredi olimpijskih iger prevzel vlogo novinarja, tu pa tam pa tudi o kakšnem spodrsljaju.
Slovenska ženska smučarska reprezentanca je v Sankt Moritzu prišla do najboljšega letošnjega ekipnega rezultata. Na paralelnem slalomu so nastopile tri smučarke, Meta Hrovat je osvojila 4., Ana Bucik 8., Maruša Ferk pa 26. mesto.
V Teksasu sta se v noči na nedeljo v severnoameriški košarkarski ligi pomerila Dallas in Miami. Slednji je igral brez Gorana Dragića, zaradi poškodbe dimelj. Bolj odmevna pa je poškodba Luke Dončića, ki si je zvil desni gleženj v samem začetku tekme.
Močan veter je grozil ženskemu delu smučarske karavane v Sankt Moritzu, toda na koncu se je s slovenskega zornega kota pokazalo, da je bilo vreme še najmanjša težava. Rezultatska kriza pri najboljši slovenski smučarki zadnjih treh sezon se je še poglobila - Ilka Štuhec danes na superveleslalomu po nizu napak ni prišla niti med dobitnice točk. Več s prizorišča Igor Tominec.
Benjamin Pratnemer bo v petek nastopil na svetovnem prvenstvu v klasičnem pikadu v Londonu. O doslej prehojeni poti v svetu pikada, nastopanju doma in v tujini, meji med amaterizmom in profesionalizmom, razvoju pikada ter pričakovanjih pred svetovnim prvenstvom se je z njim pogovarjal Jože Pepevnik.
Benjamin Pratnemer bo v petek nastopil na svetovnem prvenstvu v klasičnem pikadu v Londonu. O doslej prehojeni poti v svetu pikada, nastopanju doma in v tujini, meji med amaterizmom in profesionalizmom, razvoju pikada ter pričakovanjih pred svetovnim prvenstvom se je z njim pogovarjal Jože Pepevnik.
Na uvodni tekmi smučarskih skakalcev v Wisli na Poljskem je Anže Lanišek osvojil drugo mesto, boljši je bil le Norvežan Daniel Andre Tande. Slovenski uspeh je s šestim mestom dopolnil še Timi Zajc, Peter Prevc je bil 15.
Eno finančno najmočnejših moštev na najvišji ravni Bahrain – Merida, ki ima močan slovenski pridih, saj je zanj letos dirkalo kar šest slovenskih poklicnih kolesarjev, pa tudi v organizacijskih vrstah deluje kar nekaj Slovencev, si bo v naslednji sezoni še utrdilo svoj status med najbogatejšimi. V moštvo namreč vstopa avtomobilska znamka McLaren, tako da bodo 9. decembra prav na sedežu te avtomobilske tovarne v Wokingu v Angliji predstavili prenovljeno moštvo Bahrain –McLaren. O tem mešanju in spajanju blagovnih znamk iz različnih športov so predstavniki moštva govorili tudi na nedavno končani konferenci Sporto o trženju in pokroviteljstvih v športu v Portorožu.
Prihodnji konec tedna se bo v Wisli na Poljskem začela 41. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na prvo postajo sezone bo odšlo sedem slovenskih skakalcev, v soboto bo na sporedu ekipna, v nedeljo pa pšosamična tekma.
17.11.1999 je slovenska nogometna reprezentanca v Kijevu prišla do vstopnice za evropsko prvenstvo, ki sta ga naslednje leto gostili Nizozemska in Belgija.
Na Poljskem se je zaključila tridnevna svetovna konferenca o dopingu v športu. Svetovna protidopinška agencija WADA je sprejela prenovljen svetovni protidopinški kodeks in izbrala novega predsednika. O organizaciji in njeni prihodnosti več direktor slovenske antidopinške organizacije Jani Dvoršak.
Pogovor z vodjo slovenske delegacije za olimpijske igre leta 2020 v Tokiu, ki v tem mesecu praznuje 80 let. Mineva 55 let od zlate kolajne na olimpijskih igrah v Tokiu, saj so takrat igre potekale v mesecu oktobru.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Po uradnih statistikah je bil prvi večni hokejski derbi odigran novembra 1954, mi pa se bomo vrnili na začetek samostojnosti. Na Gorenjskem se še posebej radi spominjajo prvih treh sezon v samostojni Sloveniji, ko so trikrat zaporedoma dobili sedmo finalno tekmo v Tivoliju. Leta 1993 sta bila med glavnimi akterji tudi kapetan Olimpije Igor Beribak in Matjaž Kopitar v dresu Jesenic, ki sta igrala tudi na današnji tekmi legend. Ta se je končala s prijateljskim izidom 3:3. Spomine na derbije sta v Tivoliju obujala z Markom Pangercem in Tomažem Langerholzem.
Zapuščina Marcela Hirscherja je izjemna: 67 zmag v svetovnem pokalu, dva naslova olimpijskega prvaka, sedem zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih.
Neveljaven email naslov