Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Upam, da ste danes hitro in brez težav vstali ter da se niste preveč zanašali na dremež. Koga v slovenski olimpijski reprezetanci dremež moti in kdo je največji zaspanec?
Pogovor z Jakovom Fakom potem, ko je osvojil drugo mesto na olimpijskih igrah v Pjongčangu.
Velika atrakcija letošnjih zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu so tudi severnokorejske navijačice. O njihovih nastopih sta prispevek pripravila Katja Dovžan in Jure Jeromen.
Kako spretni so olimpijci v kuhinji in katero specialiteto najbolje pripravijo?
Poročali smo že o enem od športnih vrhuncev teh iger, deskarskem finalu tekmovanja v žlebu, v katerem je Američan Shaun White osvojil že svoje tretje zlato. To mu je v prvi vrsti uspelo zaradi izjemnega zadnjega nastopa, ocenjeval pa ga je tudi slovenski sodnik na igrah. Iztok Šumatič je verjetno največji multipraktik - nekdanji trener deskanja, sodnik deskanja, organizator tekmovanj, predsednik rolkarske zveze Slovenije, sodnik v rolkanju, ki bo v Tokiju nov olimpijski šport, pa tudi glasbenik - raper, ki ga poznate pod imenom Eyeceeou (AJSIOU). Deskanje na snegu se od drugih športov loči tudi po tem, da sodniki nimajo nikakršnih težav tudi javno razlagati o tem, kaj so sodili in zakaj so sodili. Sicer pa prisluhnite, z Iztokom Šumatičem se je v Phoenix parku takoj po zmagi Shauna Whitea pogovarjal Uroš Volk.
Ali so slovenski športniki vraževerni? Ali se držijo kakšnih kakšnih posebnih navad? V oddaji Korejski zajtrk spoznavamo navade slovenskih športnikov. Tokrat se bomo pogovarjali o pripravi na tekmo.
Anja Hlača Ferjančič je obiskala češko hišo in preverila, zakaj je kruh Karel ena najboljših stvari za zajtrk.
Pogosto poudarjamo, da so navijači tisti, ki športnikom dajejo moč in dodatno energijo, toda še pred navijači so podporniki, ki olimpijce spodbujajo v dobrem in slabem. Kdo so ti podporniki, ki so jim slovenski olimpijci nadvse hvaležni? Korejski zajtrk je pripravila Anja Hlača Ferjančič.
V Južni Koreji se morajo slovenski športniki spopadati tudi s časovno razliko.
Če si namazal smuči za dva naslova svetovnega biatlonskega prvaka in osem zmag v svetovnem pokalu, potem svoje delo opravljaš odlično
Čez teden dni se bodo z uradno otvoritvijo začele 23. zimske olimpijske igre. Slovesna otvoritev iger je priložnost, da država gostiteljica prikaže svojo kulturno dediščino. Osrednje sporočilo otvoritve bo: mir. Sicer bodo Korejci skušali navdušiti z bogato zgodovino in se predstaviti kot tehnološka velesila. Tudi mi bomo v naslednjih minutah spoznali delček korejskega jezika in kulture.
V četrti oddaji Nevidni olimpijci predstavljamo Novogoričana Erika Furlana, ki je vpet v dva športa - hkrati je fizioterapevt v smučarski reprezentanci in nogometni agent. Prvič je tudi član slovenske olimpijske odprave.
Milan Dragan je vodja skladišča s hokejsko opremo in je v reprezentančno jato prišel že pred dvajsetemi leti.
Komentarz za Dogodke in odmeve ob tem, ko se je Jakov Fak odločil, da zaradi negativnih spletnih komentarjev ne bo sodeloval v izboru za zastavonošo na odprtju iger v Pjongčangu
Dva tedna sta do otvoritvene slovesnosti 23. zimskih olimpijskih iger, ki jih bo prvič gostila južna Koreja. V slovenski vrsti bo tokrat kar osem smučarskih tekačev, po 12. letih pa bo slovenski tek na smučeh znova zastopan tudi v moški konkurenci. Prav od tam prihaja tokratni »Nevidni olimpijec« Nejc Brodar, ki je leta 2006 v Torinu sodeloval kot tekmovalec, leta 2014 v Sočiju kot pomočnik trenerja, ob tretjem obisku iger je trener moške reprezentance.
Neveljaven email naslov