Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in njegovih kolegov judu prinaša velike uspehe
Pred dnevi, nekaj dni po domačem evropskem prvenstvu v strelstvu na Pragerskem, ki našim prirediteljem ni bilo v ponos, je starosta slovenskih olimpijskih odprav v zadnjih letih in dobitnik treh olimpijskih odličij Rajmond Debevec navrgel zelo zanimivo misel. Čeprav bi ga mnogi že radi pospremili na smetišče slovenske športne zgodovine je olimpijski zmagovalec – teh nimamo prav veliko – zanimivo razmišljal, zakaj bi rad še na svoje devete olimpijske igre v Rio de Janeiro.
Seveda bi se bilo lepo pridružiti zgolj dvojici, ki jima je to doslej uspelo, Debevec pa v ospredje v slogu športnika najvišjega kova potisne športni motiv. Ob tem, ko še nima zagotovljene vozovnice za Rio de Janeiro se je pri svojih petih križih pripravljen vrniti k zračni puški, ki jo je v največji meri že v celoti opustil. Trenutno mu namreč le spomladansko evropsko prvenstvo v tej disciplini še odpira pot v Brazilijo. In to zaradi tega, ker si še vedno želi tekmovati in zaključuje, da le če si tam, lahko posežeš po odličnem izidu ali celo medalji. Danes namreč nihče ne ve, kakšno bo razpoloženje prav na tisti tvoj dan nastopa v naslednjem avgustu.
Že nekaj zadnjih mesecev, da ne rečem let, pa se dobro ve, da bodo na prvih igrah pod petimi krogi v južni Ameriki med nosilci slovenske odprave tudi judoisti. Dosežka iz Astane in tudi mnogi drugi v času zadnje olimpijade pričajo o tem. In to ne glede na to, da je lani v Montpellierju z blazin dokončno stopila prvakinja iz Londona Urška Žolnir.
Želja judoistov je šest mest v slovenski odpravi. V Astani smo v običajnih večernih pogovorih večkrat načeli temo iz časov, ko se po Barceloni judo kar 12 let ni prebil zraven. Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in še kopice drugih, je prinesla to kar danes judo pomeni v slovenskih okvirih.
Čeprav je še vedno tudi znotraj discipline prepogosto slišati, da ženska kolajna ne velja toliko kot moška, je to potrebno le preslišati. Ob jadranju z neuničljivim Vasilijem Žbogarjem in krotilcih divjih voda, ki lahko zmagajo v vsaki olimpijski disciplini so zdaj namreč prav judoisti tisti, ki bodo za Rio prevzeli največje breme. Mnogi se sprašujejo ali mu bodo kos.
Mi jim zlahka odgovorimo, če kdo prav oni in seveda Vasko. Konec koncev, zadnje olimpijsko odličje zlatega sijaja iz Londona krasi bivalni prostor judoistke Urške Žolnir. Se pa, tako kot vsak odgovoren športnik, tudi naši dobro zavedajo, da je za tak uspeh potrebno, da je na nebu vse na svojem mestu.
Športniki iz že omenjenih disciplin si zagotovo želijo, da se jim v naslednjih enajstih mesecih pridružijo še drugi, da bo breme bolj porazdeljeno. Saj tu ne moremo mimo besed športnega direktorja nogometašev Maribora Zlatka Zahoviča, ki smo se ga v tem tednu v Astani marsikdaj spomnili. “Da je šport prav pri nas največji revež na Stari celini,” žal vse bolj drži iz dneva v dan in v teh razmerah razmišljati o uspehih v Riu je skorajda predrznost najvišjega razreda.
Zato najmanj pot tja privoščimo Debevcu in mnogim drugim, saj o tem kako bo za Tokijo, ne upa nič reči niti vedeževalka.
Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in njegovih kolegov judu prinaša velike uspehe
Pred dnevi, nekaj dni po domačem evropskem prvenstvu v strelstvu na Pragerskem, ki našim prirediteljem ni bilo v ponos, je starosta slovenskih olimpijskih odprav v zadnjih letih in dobitnik treh olimpijskih odličij Rajmond Debevec navrgel zelo zanimivo misel. Čeprav bi ga mnogi že radi pospremili na smetišče slovenske športne zgodovine je olimpijski zmagovalec – teh nimamo prav veliko – zanimivo razmišljal, zakaj bi rad še na svoje devete olimpijske igre v Rio de Janeiro.
Seveda bi se bilo lepo pridružiti zgolj dvojici, ki jima je to doslej uspelo, Debevec pa v ospredje v slogu športnika najvišjega kova potisne športni motiv. Ob tem, ko še nima zagotovljene vozovnice za Rio de Janeiro se je pri svojih petih križih pripravljen vrniti k zračni puški, ki jo je v največji meri že v celoti opustil. Trenutno mu namreč le spomladansko evropsko prvenstvo v tej disciplini še odpira pot v Brazilijo. In to zaradi tega, ker si še vedno želi tekmovati in zaključuje, da le če si tam, lahko posežeš po odličnem izidu ali celo medalji. Danes namreč nihče ne ve, kakšno bo razpoloženje prav na tisti tvoj dan nastopa v naslednjem avgustu.
Že nekaj zadnjih mesecev, da ne rečem let, pa se dobro ve, da bodo na prvih igrah pod petimi krogi v južni Ameriki med nosilci slovenske odprave tudi judoisti. Dosežka iz Astane in tudi mnogi drugi v času zadnje olimpijade pričajo o tem. In to ne glede na to, da je lani v Montpellierju z blazin dokončno stopila prvakinja iz Londona Urška Žolnir.
Želja judoistov je šest mest v slovenski odpravi. V Astani smo v običajnih večernih pogovorih večkrat načeli temo iz časov, ko se po Barceloni judo kar 12 let ni prebil zraven. Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in še kopice drugih, je prinesla to kar danes judo pomeni v slovenskih okvirih.
Čeprav je še vedno tudi znotraj discipline prepogosto slišati, da ženska kolajna ne velja toliko kot moška, je to potrebno le preslišati. Ob jadranju z neuničljivim Vasilijem Žbogarjem in krotilcih divjih voda, ki lahko zmagajo v vsaki olimpijski disciplini so zdaj namreč prav judoisti tisti, ki bodo za Rio prevzeli največje breme. Mnogi se sprašujejo ali mu bodo kos.
Mi jim zlahka odgovorimo, če kdo prav oni in seveda Vasko. Konec koncev, zadnje olimpijsko odličje zlatega sijaja iz Londona krasi bivalni prostor judoistke Urške Žolnir. Se pa, tako kot vsak odgovoren športnik, tudi naši dobro zavedajo, da je za tak uspeh potrebno, da je na nebu vse na svojem mestu.
Športniki iz že omenjenih disciplin si zagotovo želijo, da se jim v naslednjih enajstih mesecih pridružijo še drugi, da bo breme bolj porazdeljeno. Saj tu ne moremo mimo besed športnega direktorja nogometašev Maribora Zlatka Zahoviča, ki smo se ga v tem tednu v Astani marsikdaj spomnili. “Da je šport prav pri nas največji revež na Stari celini,” žal vse bolj drži iz dneva v dan in v teh razmerah razmišljati o uspehih v Riu je skorajda predrznost najvišjega razreda.
Zato najmanj pot tja privoščimo Debevcu in mnogim drugim, saj o tem kako bo za Tokijo, ne upa nič reči niti vedeževalka.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je na zadnji tekmi predtekmovanja s Finsko odločala o uvrstitvi v četrtfinale evropskega prvenstva. Na Nizozemskem se je reprezentanca spoprijemala s številnimi izzivi, ki jih prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Vse bliže so olimpijske igre v Pekingu, vse bolj pod drobnogledom slovenski olimpijci, ki so se tudi prejšnji konec tedna merili na tekmah za svetovni pokal. Utrinke iz Kitzbuehela, v katerem so se smučarji kar dvakrat pomerili na slovitem smuku, boste ujeli v jutranji športni zgodbi.
Tako kot alpski smučarji v Kitzbuehelu so tudi alpske smučarke na tradicionalnem prizorišču tekem za svetovni pokal. Cortina d'Ampezzo vselej ponudi zanimive tekme, tokrat še zanimivejše v luči prihajajočih olimpijskih iger.
Kitzbuehel je eden vsakoletnih zimskih športnih vrhuncev. V Avstrijskem zimskošportnem središču se vsako leto zbere rekordno število gledalcev. Letos tribune samevajo, smuk pa ohranja spektakularnost in s tem posebnost v programu svetovnega pokala.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je odigrala uvodno tekmo evropskega prvenstva na Nizozemskem. V zimskih mesecih pozornost nogometne javnosti vsaj za trenutek ujamejo reprezentanti v dvoranskem nogometu. Utrinek s prizorišča v jutranji športni zgodbi.
Košarkarji Olimpije so odigrali prvo evropsko tekmo v letošnji sezoni. Moštvu se je pridružil Zoran Dragič, ki je odigral prvo tekmo v dresu Cedevite Olimpije.
Zakopane so v zahtevnih epedimioloških časih gostile ne samo skakalce, ampak tudi gledalce na tekmah za svetovni pokal. O vzdušju, navdušenju in še čem več v jutranji športni zgodbi.
Na evropskem prvenstvu v rokometu so slovenski rokometaši odigrali drugo tekmo predtekmovanja. Tekmo proti svetovnim prvakom Dancem. Zanimivosti iz Debrecena ujamete v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
Zimski športniki se pripravljajo na olimpijske igre v Pekingu. Biatlonci bodo morali po tekmah v Ruhpoldingu določiti potnike za igre ob kitajskem zidu. Zanimivosti s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Po uvodni tekmi slovenske rokometne reprezentance v jutranji športni zgodbi na Valu 202 ponudimo vpogled v začetek evropskega prvenstva, ki ga gostita Madžarska in Slovaška.
Alpske smučarke so znova v Kranjski Gori, klasično prizorišče ženskih tekem za svetovni pokal na Pohorju se že vrsto let ubada s pomanjkanjem snega, v jutranji športni zgodbi ugotavljamo, kako to vpliva na stalni slovenski termin na koledarju svetovnega pokala.
Končana je 70. novoletna skakalna turneja. Smučarski skakalci bodo izjemoma ostali v Bischofshofnu še na dveh tekmah prihajajočega konca tedna.
Alpski smučarji in smučarke so se v Zagrebu pomerili na dveh nočnih slalomih za svetovni pokal. Čeprav vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, pa je organizatorjem uspelo izpeljati eno redkih mestnih tekem. Zlata lisica se recimo znova seli v Kranjsko Goro. Podobnosti bomo poiskali v jutranji športni zgodbi.
Končana je novoletna tekaška turneja v dolini Fiemme. Z najboljšo uvrstitvijo Anamarije Lampič, ki začenja priprave na olimpijske igre v Pekingu. Zanimivosti ob koncu deset dnevnega tekmovanja povzemamo v jutranji športni zgodbi.
Po polovici novoletne skakalne turneje se je izoblikovalo jedro, ki se bo na avstrijskem delu turneje pomerilo za zlatega orla. Kdo ostaja v boju za eno najpomembnejših vsakoletnih lovorik, izveste v jutranji športni zgodbi.
Smučarske skakalke prvič tekmujejo ob prehodu v novo koledarsko leto. Silvesterska turneja, kot so poimenovali tekmi na zadnji dan starega in prvi dan novega leta, ponuja vrsto zanimivih zgodb, eno ujamete v jutru na Valu 202.
Iztekajoče se leto je prineslo veliko slovenskih športnih podvigov. Prvič ima Slovenija tri aktualne olimpijske prvake, padali so mejniki v številnih športih, oblikujejo se slovenske globalne športne zvezde. Leto zaokrožujemo v jutranji športni zgodbi.
V Oberstdrfu se je začela jubilejna 70. novoletna skakalna turneja, z zanimivostmi ob začetku jubileja postrežemo v jutranji športni zgodbi.
Ekipni sprint je postal stalna disciplina velikih tekmovanj, v svetovnem pokalu pa je le redko na sporedu prirediteljev. Mestno prizorišče v Dresdnu je stalno prizorišče tovrstne preizkušnje. Zanimivosti mestnih sprintov bomo prepletli v jutranji športni zgodbi.
V svetu alpskega smučanja so smukaške proge nekaj posebnega, med vsemi sta v svetovnem pokalu najbolj znana Kitzbuehel in Wengen, ob njun bok pa sodi še klasična proga Saslong v italijanskih Dolomitih. Zanimivosti boste izvedeli v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov