Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in njegovih kolegov judu prinaša velike uspehe
Pred dnevi, nekaj dni po domačem evropskem prvenstvu v strelstvu na Pragerskem, ki našim prirediteljem ni bilo v ponos, je starosta slovenskih olimpijskih odprav v zadnjih letih in dobitnik treh olimpijskih odličij Rajmond Debevec navrgel zelo zanimivo misel. Čeprav bi ga mnogi že radi pospremili na smetišče slovenske športne zgodovine je olimpijski zmagovalec – teh nimamo prav veliko – zanimivo razmišljal, zakaj bi rad še na svoje devete olimpijske igre v Rio de Janeiro.
Seveda bi se bilo lepo pridružiti zgolj dvojici, ki jima je to doslej uspelo, Debevec pa v ospredje v slogu športnika najvišjega kova potisne športni motiv. Ob tem, ko še nima zagotovljene vozovnice za Rio de Janeiro se je pri svojih petih križih pripravljen vrniti k zračni puški, ki jo je v največji meri že v celoti opustil. Trenutno mu namreč le spomladansko evropsko prvenstvo v tej disciplini še odpira pot v Brazilijo. In to zaradi tega, ker si še vedno želi tekmovati in zaključuje, da le če si tam, lahko posežeš po odličnem izidu ali celo medalji. Danes namreč nihče ne ve, kakšno bo razpoloženje prav na tisti tvoj dan nastopa v naslednjem avgustu.
Že nekaj zadnjih mesecev, da ne rečem let, pa se dobro ve, da bodo na prvih igrah pod petimi krogi v južni Ameriki med nosilci slovenske odprave tudi judoisti. Dosežka iz Astane in tudi mnogi drugi v času zadnje olimpijade pričajo o tem. In to ne glede na to, da je lani v Montpellierju z blazin dokončno stopila prvakinja iz Londona Urška Žolnir.
Želja judoistov je šest mest v slovenski odpravi. V Astani smo v običajnih večernih pogovorih večkrat načeli temo iz časov, ko se po Barceloni judo kar 12 let ni prebil zraven. Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in še kopice drugih, je prinesla to kar danes judo pomeni v slovenskih okvirih.
Čeprav je še vedno tudi znotraj discipline prepogosto slišati, da ženska kolajna ne velja toliko kot moška, je to potrebno le preslišati. Ob jadranju z neuničljivim Vasilijem Žbogarjem in krotilcih divjih voda, ki lahko zmagajo v vsaki olimpijski disciplini so zdaj namreč prav judoisti tisti, ki bodo za Rio prevzeli največje breme. Mnogi se sprašujejo ali mu bodo kos.
Mi jim zlahka odgovorimo, če kdo prav oni in seveda Vasko. Konec koncev, zadnje olimpijsko odličje zlatega sijaja iz Londona krasi bivalni prostor judoistke Urške Žolnir. Se pa, tako kot vsak odgovoren športnik, tudi naši dobro zavedajo, da je za tak uspeh potrebno, da je na nebu vse na svojem mestu.
Športniki iz že omenjenih disciplin si zagotovo želijo, da se jim v naslednjih enajstih mesecih pridružijo še drugi, da bo breme bolj porazdeljeno. Saj tu ne moremo mimo besed športnega direktorja nogometašev Maribora Zlatka Zahoviča, ki smo se ga v tem tednu v Astani marsikdaj spomnili. “Da je šport prav pri nas največji revež na Stari celini,” žal vse bolj drži iz dneva v dan in v teh razmerah razmišljati o uspehih v Riu je skorajda predrznost najvišjega razreda.
Zato najmanj pot tja privoščimo Debevcu in mnogim drugim, saj o tem kako bo za Tokijo, ne upa nič reči niti vedeževalka.
Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in njegovih kolegov judu prinaša velike uspehe
Pred dnevi, nekaj dni po domačem evropskem prvenstvu v strelstvu na Pragerskem, ki našim prirediteljem ni bilo v ponos, je starosta slovenskih olimpijskih odprav v zadnjih letih in dobitnik treh olimpijskih odličij Rajmond Debevec navrgel zelo zanimivo misel. Čeprav bi ga mnogi že radi pospremili na smetišče slovenske športne zgodovine je olimpijski zmagovalec – teh nimamo prav veliko – zanimivo razmišljal, zakaj bi rad še na svoje devete olimpijske igre v Rio de Janeiro.
Seveda bi se bilo lepo pridružiti zgolj dvojici, ki jima je to doslej uspelo, Debevec pa v ospredje v slogu športnika najvišjega kova potisne športni motiv. Ob tem, ko še nima zagotovljene vozovnice za Rio de Janeiro se je pri svojih petih križih pripravljen vrniti k zračni puški, ki jo je v največji meri že v celoti opustil. Trenutno mu namreč le spomladansko evropsko prvenstvo v tej disciplini še odpira pot v Brazilijo. In to zaradi tega, ker si še vedno želi tekmovati in zaključuje, da le če si tam, lahko posežeš po odličnem izidu ali celo medalji. Danes namreč nihče ne ve, kakšno bo razpoloženje prav na tisti tvoj dan nastopa v naslednjem avgustu.
Že nekaj zadnjih mesecev, da ne rečem let, pa se dobro ve, da bodo na prvih igrah pod petimi krogi v južni Ameriki med nosilci slovenske odprave tudi judoisti. Dosežka iz Astane in tudi mnogi drugi v času zadnje olimpijade pričajo o tem. In to ne glede na to, da je lani v Montpellierju z blazin dokončno stopila prvakinja iz Londona Urška Žolnir.
Želja judoistov je šest mest v slovenski odpravi. V Astani smo v običajnih večernih pogovorih večkrat načeli temo iz časov, ko se po Barceloni judo kar 12 let ni prebil zraven. Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in še kopice drugih, je prinesla to kar danes judo pomeni v slovenskih okvirih.
Čeprav je še vedno tudi znotraj discipline prepogosto slišati, da ženska kolajna ne velja toliko kot moška, je to potrebno le preslišati. Ob jadranju z neuničljivim Vasilijem Žbogarjem in krotilcih divjih voda, ki lahko zmagajo v vsaki olimpijski disciplini so zdaj namreč prav judoisti tisti, ki bodo za Rio prevzeli največje breme. Mnogi se sprašujejo ali mu bodo kos.
Mi jim zlahka odgovorimo, če kdo prav oni in seveda Vasko. Konec koncev, zadnje olimpijsko odličje zlatega sijaja iz Londona krasi bivalni prostor judoistke Urške Žolnir. Se pa, tako kot vsak odgovoren športnik, tudi naši dobro zavedajo, da je za tak uspeh potrebno, da je na nebu vse na svojem mestu.
Športniki iz že omenjenih disciplin si zagotovo želijo, da se jim v naslednjih enajstih mesecih pridružijo še drugi, da bo breme bolj porazdeljeno. Saj tu ne moremo mimo besed športnega direktorja nogometašev Maribora Zlatka Zahoviča, ki smo se ga v tem tednu v Astani marsikdaj spomnili. “Da je šport prav pri nas največji revež na Stari celini,” žal vse bolj drži iz dneva v dan in v teh razmerah razmišljati o uspehih v Riu je skorajda predrznost najvišjega razreda.
Zato najmanj pot tja privoščimo Debevcu in mnogim drugim, saj o tem kako bo za Tokijo, ne upa nič reči niti vedeževalka.
Mariborski nogometaši so začeli še tretji dvoboj za skupinski del evropskih tekmovanj v letošnji jeseni. Po tekmi s Clujem zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
V pričakovanju evropskega prvenstva v košarki sta se v Stožicah na pripravljalni tekmi pomerili najboljši reprezentanci zadnjega evropskega prvenstva, Slovenija in Srbija. Utrinek iz razprodanih Stožic ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Zgodba iz moldavijske prestolnice, kjer mariborski nogometaši upajo na uvrstitev v naslednji predkrog lige prvakov.
V Parizu se bo končala kolesarska dirka po Franciji. Ne Tadej Pogačar, ne Primož Roglič, letošnji junak dirke vseh dirk je Jonas Vingegaard. Razglednico pred parado šampionov iz središča Francije pošilja radijska ekipa.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki so v Oregonu končani slovenski nastopi v kvalifikacijah, zaključek prvenstva ponuja še kopico vrhuncev, v jutranji športni zgodbi pa ujamete zanimivosti ob prvem gostovanju kraljice športa na svetovnih prvenstvih v Združenih državah Amerike.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili etape v Pirenejih, ki so omogočale še zadnje velike zasuke v boju za zmago. Utrinek iz Francije po zadnjem gorskem cilju letošnje dirke ujamete v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo kvalifikacijam za nogometno ligo prvakov mariborskih nogometašev, ki jih v primeru zmage nad moldavskim prvakom že čaka skupinski del evropskih tekmovanj v prihajajoči sezoni.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Oregonu je svoj prvi finale svetovnega prvenstva dočakal trenutno prvi tekmovalec meta diska. Kristjan Čeh je imel priložnost da obogati slovensko zbirko kolajn svetovnih prvenstev ali mu je uspelo izveste v jutranji športni zgodbi.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki je končan prvi slovenski finalni nastop s Tino Šutej, ki je prvenstvo začela s tretjim dosežkom sezone na svetu.
V jutranji športni zgodbi postrežemo s svežimi novicami z onstran Atlantika, kjer se na svetovnem prvenstvu merijo najboljši atleti.
V sobotnem jutru na Valu 202 ponudimo utrinek s kolesarske dirke po Franciji.
Na kolesarski dirki po Franciji so kolesarji na državni praznik opravili z najzahtevnejšo alpsko etapo. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka po Franciji je ob Danski obiskala še drugo državo gostiteljico največje kolesarske dirke na svetu. Vtise iz Švice strnemo v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov