Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Slovenska nogometna reprezentanca začenja kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu na gostovanju v Kazahstanu. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Rokometašice Krima so odigrale prvo izločilno tekmo lige prvakinj, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka med Milanom in San Remom je prva spomladanska klasika. Lani se je na vrh zavihtel Matej Mohorič, ki bo skušal obraniti naslov, med tekmeci pa je tudi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar.
Zanimivosti iz Andore, najmanjše države organizatorke tekem svetovnega pokala, ujamete v jutranjem športnem utrinku.
Deskarji so na predzadnji postaji svetovnega pokala tekmovali na Rogli. Tekma v Sloveniji je bila znova ena najbolj enakovrednih, kar sicer predstavlja eno večjih težav na tekmovanjih deskarjev v paralelnih disciplinah.
Po Alpskih smučarkah so tekme svetovnega pokala v Kranjski gori zaokrožili še smučarji. Utrinek tradicionalnega pokala Vitranc ujamete v jutranji športni zgodbi.
Razplet dveh enotedenskih kolesarskih dirk po Franciji in Italiji ponuja prvi slovenski kolesarski vrhunec sezone. Na dirki med Parizom in Nico je v boju za zmago Tadej Pogačar, na dirki med Tirenskim in Jadranskim morjem pa Primož Roglič. Kolesarski utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji so zbrani v Kranjski gori, kjer jih čaka prvi od dveh veleslalomov tega konca tedna. Utrinek ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končano je nordijsko svetovno prvenstvo v Planici. Vtise po enem največjih športnih tekmovanj strnemo v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so z moštveno tekmo zaokrožili nastope na svetovnem prvenstvu. Utrinek po enem najuspešnejših prvenstev za slovenske skakalce ujamete v jutranji zgodbi.
Ob zaključku svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so v ospredju tekme skalalcev na veliki napravi. Po posamično in pred moštveno tekmo utrinek iz Planice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Del svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so tudi prostovoljci. Prihajajo iz 22 držav, so nekakšna duša prvenstva in skrbijo tudi za dobro počutje obiskovalcev.
Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju so slovenski športniki v Planici prejeli prve kolajne. Jutranji utrinek iz Planice ujamete v športni zgodbi.
Na svetovnem prvenstvu v Planici je na vrsti dan s tremi končnimi odločitvami in začetek zgoščenega programa drugega tedna. Ob slabem obisku, ki je v javnosti in medijih postal osrednja tema - razumljivo in tudi upravičeno -, bi bil uspeh slovenskih športnikov toliko bolj dobrodošel.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju se je prevesilo v drugo polovico. Utrinek iz doline pod Poncami ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Spremljanje nordijskega svetovnega prvenstva v Planici je zahteven projekt tudi za radijsko ekipo. Neposredni radijski prenosi, izjave nastopajočih, pogovori z gosti, informativne vsebine, ustvarjanje podkasta ... Obsežna programska ponudba zahteva usklajeno delo, ki je pogosto velik izziv, večkrat pa tudi zabavno.
Slovenska reprezentanca je na sobotnih tekmah nordijskega svetovnega prvenstva pričakovala uvrstitve med najboljše. Ni se izšlo. Na končni rezultat je vplivalo veliko dejavnikov.
Svetovna prvenstva veljajo za izjemno barvite športne dogodke. Planiški center je v teh dneh postal globalna vas. Navijačev je manj od pričakovanj, največ pa Norvežanov.
Prvi tekmovalni dan je v Planici postregel s sprintersko kraljico in kraljem in ponudil razplet skakalne tekme skakalk. Kako je dan s prvimi končnimi odločitvami začrtal smernice prvenstvu, v jutranji športni zgodbi razmišlja Dare Rupar.
Neveljaven email naslov