Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
V pričakovanju evropskega prvenstva v košarki sta se v Stožicah na pripravljalni tekmi pomerili najboljši reprezentanci zadnjega evropskega prvenstva, Slovenija in Srbija. Utrinek iz razprodanih Stožic ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Zgodba iz moldavijske prestolnice, kjer mariborski nogometaši upajo na uvrstitev v naslednji predkrog lige prvakov.
V Parizu se bo končala kolesarska dirka po Franciji. Ne Tadej Pogačar, ne Primož Roglič, letošnji junak dirke vseh dirk je Jonas Vingegaard. Razglednico pred parado šampionov iz središča Francije pošilja radijska ekipa.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki so v Oregonu končani slovenski nastopi v kvalifikacijah, zaključek prvenstva ponuja še kopico vrhuncev, v jutranji športni zgodbi pa ujamete zanimivosti ob prvem gostovanju kraljice športa na svetovnih prvenstvih v Združenih državah Amerike.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili etape v Pirenejih, ki so omogočale še zadnje velike zasuke v boju za zmago. Utrinek iz Francije po zadnjem gorskem cilju letošnje dirke ujamete v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo kvalifikacijam za nogometno ligo prvakov mariborskih nogometašev, ki jih v primeru zmage nad moldavskim prvakom že čaka skupinski del evropskih tekmovanj v prihajajoči sezoni.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Oregonu je svoj prvi finale svetovnega prvenstva dočakal trenutno prvi tekmovalec meta diska. Kristjan Čeh je imel priložnost da obogati slovensko zbirko kolajn svetovnih prvenstev ali mu je uspelo izveste v jutranji športni zgodbi.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki je končan prvi slovenski finalni nastop s Tino Šutej, ki je prvenstvo začela s tretjim dosežkom sezone na svetu.
V jutranji športni zgodbi postrežemo s svežimi novicami z onstran Atlantika, kjer se na svetovnem prvenstvu merijo najboljši atleti.
V sobotnem jutru na Valu 202 ponudimo utrinek s kolesarske dirke po Franciji.
Na kolesarski dirki po Franciji so kolesarji na državni praznik opravili z najzahtevnejšo alpsko etapo. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka po Franciji je ob Danski obiskala še drugo državo gostiteljico največje kolesarske dirke na svetu. Vtise iz Švice strnemo v jutranji športni zgodbi.
Po treh tekmah zadnjega turnirja odbojkarske lige narodov je jasno, ali bo Slovenija znova igrala na sklepnem turnirju vsakoletnega ligaškega tekmovanja reprezentanc. Kaj so prinesle tekme v Gdansku, izveste v jutranji športni zgodbi.
Pred kolesarji je prva letošnja zahtevnejša etapa s ciljnim vzponom. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov