Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Mesec dni pred začetkom svetovnega nordijskega prvenstva v Planici v jutranji športni zgodbi preverimo, kako vrhunec sezone pričakujejo slovenski tekmovalci.
Slovenski rokometaši so proti Španiji odigrali odločilno tekmo drugega dela svetovnega prvenstva za preboj v četrtfinale. Utrinek s prvenstva na Poljskem ujamete v jutru na Valu 202.
Anterselva je zadnja biatlonska postaja svetovnega pokala pred vrhuncem sezone. V pripravah na svetovno prvenstvo samozavest lovi tudi slovenska reprezentanca. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Začel se je drugi del rokometnega svetovnega prvenstva. V kakšni formi ga je začela slovenska reprezentanca izveste v jutranji športni zgodbi.
Slovenski rokometaši so s tekmo proti Franciji zaokrožili prvi del tekmovanja. V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek s Poljske.
Vse bliže je svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki ponuja enega izmed vrhuncev letošnje zime. Med najboljše se je z menjavo opremljevalca vrnila tudi Ilka Štuhec, za katero so tekme v St. Antonu.
Slovenska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v rokometu odigrala drugo, zelo pomembno tekmo predtekmovanja v želji po preboju v četrtfinale prvenstva. Utrinek iz Katowic ujamete v jutranji športni zgodbi.
Zakopane so tradicionalno eno najbolj obiskanih prizorišč skakalnih tekem za svetovni pokal. Utrinek iz Poljske ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenska rokometna reprezentanca je odigrala uvodno tekmo svetovnega prvenstva proti Savdski Arabiji. Utrinek po prvih tekmah v Katowicah ujamete v jutranji športni zgodbi.
V Ljubljani je gostovala ta hip najboljša odbojkarska ekipa na svetu. Italijanska Perugia je svetovni klubski prvak in neporažena v vseh tekmovanjih v letošnji sezoni. Vtis iz Tivolija po zadnji domači tekmi ACH Volleya v skupinskem delu tekmovanja ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenija je konec tedna gostila dve tekmovanji za svetovni pokal, biatloncev na Pokljuki in alpskih smučark v Kranjski Gori. Utrinek ujamete ob začetku novega delovnega tedna.
V Sloveniji ta konec tedna tekmujejo na dveh prizoriščih tekem za svetovni pokal. Pokljuka gosti biatlonce in biatlonke, Kranjska Gora znova alpske smučarke na tekmovanju za zlato lisico.
Končana je 71. novoletna skakalna turneja. Ena najuspešnejših za slovensko reprezentanco, ki je ponudila znova še petič v zgodovini slovenski skok na zmagovalni oder.
Pokljuka gosti najboljše biatlonke in biatlonce. Na Rudnem polju se je prvič v novi disciplini domači publiki predstavila tudi Anamarija Lampič. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Končan je nemški del 71. novoletne skakalne turneje. Utrinek ob selitvi skakalcev iz Nemčije v Avstrijo ujamete v jutru na Valu 202.
Smučarske skakalke so se na silvestreski turneji iz Avstrije preselile na Ljubno, kjer jih čakata tekmi na zadnji dan letošnjega in prvi dan novega leta. Utrinek iz karavane ujamete v jutranji športni zgodbi.
Smučarske skakalke so začele drugo silvestersko turnejo. Prvo na dveh prizoriščih, po zgledu fantov s štirimi tekmamki ob prehodu v novo koledarsko leto. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov