Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Slovenska nogometna reprezentanca zaokrožuje prvi spomladanski del kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. Po štirih tekmah sse je že oblikovalo razmerje moči med reprezentancami, ki nakazuje, kdo ohranja upanje za preboj na zaključni turnir.
Vozniki formule 1 so se iz Evrope preselili onstran Atlantika. Po dirki za veliko nagrado Kanade ponudimo jutranji športni utrinek.
Ob pestri kolesarski pomladi s slovenskimi tekmovalci v svetovnem vrhu je nedelja namenjena rekreativcem na največji kolesarski prireditvi pri nas, maratonu Franji. Utrinek ponudimo v jutranji Športni zgodbi.
V sobotnem jutru ponudimo utrinek po kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu med nogometnima reprezentancama Avstrije in Slovenije.
Serija mitingov diamantne lige je v polnem teku. V Rimu, kjer je sezono na najvišji ravni začela Martina Ratej, je na vrsti še tretji zaporedni s slovensko udeležbo. Atletsko jutranjo športno zgodbo pripravlja Boštjan Reberšak.
Mednarodna nogometna zveza je na kongresu dobila novega predsednika. O vplivu in posledicah, ki jih prinašajo novosti na čelu zveze, v jutranji športni zgodbi razmišlja Aljaž Golčer.
V jutranji športni zgodbi orišemo pod do evropskega prvenstva v odbojki. Do začetka in tekem v Stožicah nas loči še 99 dni, ki jih bodo organizatorji zaznamovali z množičnmem igranjem odbojke v prestolnici.
Državno prvenstvo v košarki se je končalo s prvim naslovom državnih prvakov za Primorsko. Pomlad in poletje prinašata spremembe v klubih najbolj očitna se obeta pri Olimpiji, ki se združuje s klubom iz hrvaške prestolnice. O vstopu Cedevite na slovensko košarkarsko sceno razmišlja Franci Pavšer v jutranji športni zgodbi.
Končana je prva izmed treh tritedenskih kolesarskih dirk v sezoni, ki so jo letos zaznamovali tudi slovenski kolesarji. Utrip z Italjanskih cest prenesemo v vaše domove v jutranji športni zgodbi.
Ta izjemno zanimivi športni konec tedna ponuja kar nekaj vrhuncev. Mednje sodi tudi angleško obarvani finale nogometne lige prvakov v Madridu. Utrip iz španske prestolnice bomo ponudili v jutranji športni zgodbi.
S finalom slovenskega nogometnega pokala se je končala domača nogometna sezona. Kdo bo odšel na kratek počitek z zagonom za priprave na novo sezono in evropske izzive, izveste na Valu 202.
Finalni nogometni tekmi najmočnejših evropskih klubskih tekmovanj bosta povsem angleško obarvani. Začelo se je v Bakuju, v soboto se bo s finalom lige prvakov končalo v Madridu. Podrobneje o evropski nogometni vročici v jutranji športni zgodbi.
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
V Parizu se je v nedeljo začel drugi izmed štirih največjih teniških turnirjev v sezoni. Slovenija ima prvič v glavnem delu turnirja kar šest svojih igralcev v posamičnem žrebu. Utrip iz Pariza bo v jutranji športni zgodbi ponudil Luka Petrič.
Na kolesarski dirki po Italiji je končan prvi alpski konec tedna. S prvimi napadi in premešanim vrstnim redom pred današnjim dnevom premora. Zanimivosti s prizorišča ponudimo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se tokrat posvetimo svetovnemu pokalu v športni gimnastiki.
V jutranji športni zgodbi morda že predstavimo novega državnega prvaka v košarki. Primorska na tretji tekmi finala gosti Olimpijo, v primeru zmage pa bo pokal za najboljšo košarkarsko ekipo prvič romal na Primorsko.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Celjski rokometaši potrjujejo nov naslov državnega prvaka, šestega zapored, s katerim ohranjajo primat v domačem prvenstvu. Rokometni utrip ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov