Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Slovenske odbojkarice na tekmi z Ukrajino lovijo uvrstitev v osmini finala evropskega prvenstva, Tina Trstenjak pa se bojuje za kolajne svetovnega prvenstva v judu. Enega izmed uspehov slovenskega športa z utrinkom s prizorišča ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Judoisti se za naslove svetovnih prvakov merijo v Tokiu. Leto dni pred olimpijskimi igrami je prvenstvo pokazatelj trenutnih razmerij moči v športu, ki Sloveniji že vrsto let prinaša olimpijske kolajne.
Po treh zaporednih tekmah imajo slovenske odbojkarice na evropskem prvenstvu prost dan. V jutranji športni zgodbi pa boste izvedeli, kako so opravile s prvim delom predtekmovanja in s kakšnim tekmovalnim nabojem se odpravljajo na preostali tekmi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V Španiji se začenja še zadnja letošnja tritedenska kolesarska dirka, s številčno slovensko udeležbo in Primožem Rogličem, ki bo v vlogi kapetana lovil nove mejnike slovenskega kolesarstva.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Generalke na olimpijskih prizoriščih v Tokiu si sledijo druga za drugo. Športni plezalci se merijo na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Utrip prvenstva bo v jutranji športni zgodbi ponudil Dare Rupar.
Alpski smučarji in smučarke se pripravljajo na novo sezono. Poizkušajo izkoristiti razmere na evropskih ledenikih, predvsem tisti, ki nastopajo v hitrih disciplinah, pa se največkrat odpravijo iskat zimo na južno poloblo. To velja tudi za slovenske smukače.
Na koledarju svetovnega prvenstva v motokrosu so še štiri dirke. Tim Gajser pa je v najmočnejšem razredu že ta konec tedna potrjeval naslov svetovnega prvaka. Ali mu je uspelo, boster izvedeli v jutranji športni zgodbi Marka Polaka.
V športni zgodbi se bomo tokrat preselili na slovensko obalo ob koncu teniškega turnirja v Portorožu. Kako so se na najmočnejšem domačem turnirju znašli slovenski igralci in kakšni so pogledi v prihodnost, bo pojasnil Luka Petrič.
Organizatorji številnih tekmovanj želijo šport približati publiki. Tudi v Sloveniji je vse več različnih športnih tekmovanj, ki se znajdejo v mestnih središčih. Kongresni trg v Ljubljani bo ta konec tedna gostil že tretje tekmovanje letos s pestro mednarodno udeležbo. Športni utrip iz prestolnice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končana je prva polovica Svetovnega prvenstva v športnem plezanju. Janja Garnbret še naprej zbira kolajne na poti do olimpijskih iger v Tokiu. Utrinek športnega plezanja ponudimo v jutranji športni zgodbi.
V Portorožu se v tem tednu odvija najmočnejši teniški turnir na slovenskih tleh, tudi z najboljšimi slovenskimi igralci. Vabilu organizatorjev se je odzval tudi Aljaž Bedene, najvišje uvrščeni slovenski igralec na svetovni lestvici. V jutranji športni zgodbi ponujamo utrinek s slovenske obale.
Mariborski nogometaši so v kvalifikacijah za ligo prvakov odigrali povratno tekmo tretjega kroga proti norveškim prvakom. Po tekmi jutranjo Športno zgodbo iz Trondheima pošilja Boštjan Janežič.
Športni plezalci se na svetovnem prvenstvu merijo v Tokyu. Prvi del prvenstva je namenjen zaključnim bojem v treh disciplinah, najprej balvanom, težavnosti in hitrosti, čez teden dni pa jih bodo tekmovalci prepletli v kombinacijo, kjer si bodo najboljši zagotovili tudi olimpijski nastop.
Odbojkarska reprezentanca Slovenije je v Gdansku zaokrožila drugi tekmovalni cilj sezone. Po prvem delu olimpijskih kvalifikacij postrežemo z jutranjim športnim utrinkom iz Gdanska.
Atleti se ta konec tedna v različnih kakovostnih skupinah merijo na evropskem atletskem pokalu reprezentanc. Slovenska je v Varaždinu, od koder ponudimo jutranji športni utrinek.
Neveljaven email naslov