Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Mednarodna protiodopinška agencija je sprejela nove ukrepe v povezavi s sistemskim dopingom v Rusiji. Status ene športno najbolj uveljavljenih držav se ne spreminja, ruski športniki pa bodo tudi v prihodnje tekmovali na največjih tekmovanjih samo kot neodvisni športniki. Več v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so v Rusiji zaokrožili tretji konec tedna tekem svetovnega pokala. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Plavalci zaokrožujejo nastope na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Glasgowu. Kako uspešna je bila slovenska reprezentanca? Z zanimivostmi s prizorišča preplete Marko Pangerc.
Alpske smučarke so se pomerile na prvem smuku letošnje sezone. Ilka Štuhec se je vrnila po poškodbi, kako ji je uspel povratek, izveste v jutranji športni zgodbi.
Na prvi postaji svetovnega pokala v biatlonu sta za tekmovalci in tekmovalkami obe posamični tekmi. V kakšni formi je slovenska reprezentanca pričakala novo sezono, izveste v jutranji športni zgodbi Aljaža Golčerja.
Končan je jesenski del državnega prvenstva v nogometu. Kdo ga je zaznamoval, kdo je razočaral in kdo navdušil izveste v jutranji športni zgodbi Jožeta Pepevnika.
Odbojkarji ACH Volleyja so odigrali prvo tekmo v novi sezoni lige prvakov. Po gostovanju v Berlinu v jutranji Športni zgodbi strnemo vtise evropskega začetka sezone.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Slovenski rokometni prvaki iz Celja so na Norveškem lovili potrditev uvrstitve v izločilne boje lige prvakov. Kako uspešni so bili, izveste v jutranji Športni zgodbi.
Najboljše evropske nogometne reprezentance so dobile tekmece na evropskem prvenstvu, ki bo ob olimpijskih igrah osrednje športno tekmovanje prihodnjega leta. Zanimivosti po žrebu, ki zaokrožuje prvenstvo v dvanajstih državah, povzamemo v jutranji Športni zgodbi.
Tradicionalni uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskem teku je s sprintom v Kuusamu slovenski reprezentanci prinesel dve uvrstitvi v polfinale in znova tudi moške točke v svetovnem pokalu. O prvi primerjavi najboljših v novi sezoni izveste več v jutranji Športni zgodbi.
Športni plezalci se v Franciji borijo na olimpijskih kvalifikacijah. Ta konec tedna bo znana večina potnikov za Tokio. Med slovenskimi tekmovalci ima nastop na največjem športnem tekmovanju prihodnje leto že zagotovoljen Janja Garnbret, ostali pa iščejo pot do Japonske prek Francije.
Veselin Vujovič ni več slovenski rokometni selektor. V jutranji športni zgodbi razmišljamo o razlogih za predčasno prekinjeno pogodbo in načrte zveze pred prihajajočim evropskim prvenstvom na Švedskem.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Plavalci so v zaključni fazi priprav na evropsko prvenstvo v kratkih bazenih. V Glasgowu bo vrhunec letošnje zimske sezone, ki je pri večini del priprav na olimpijsko. Zanmimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Za smučarskimi skakalci sta dve preizkušnji v Wisli. V ponedeljkovi jutranji športni zgodbi o nastopu naših orlov na letošnji prvi postaji svetovnega pokala, ki ga bodo končali sredi marca na velikanki v Vikersundu.
Finski Levi je drugo prizorišče letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Za lani najboljša slovenska slalomista (devetnajstega, Štefana Hadalina, in dvaindvajseto, Meto Hrovat) pomeni priložnost, da že s svojim prvim nastopom izboljšata svoji lanski končni uvrstitvi v svetovnem pokalu.
Kdo je najboljši slovenski motorist v letu 2019? Odgovor je preprost. O njem in njegovem ponovnem vzponu na svetovni vrh več v zgodbi, ki je ne smete preslišati.
Nogometaše Dobovca na turnirju lige prvakov v Moskvi čaka odločilna tekma za uvrstitev na finalni turnir. Po uspehu proti hrvaškemu in belgijskem prvaku si slovenski predstavnik med evropsko klubsko elito dvoranskega nogometa želi še zmage proti ruski ekipi KPRF.
V jutranji športni zgodbi orišemo prvi nastop mariborskih odbojkaric v ligi prvakinj. Slovenija ima letos med elito na klubski sceni tako moško kot tudi žensko ekipo. Obe pa imata zahtevno nalogo v zahtevnih skupinah.
Neveljaven email naslov