Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Srb Novak Đoković ob začetku turnirja serije masters v Parizu ostaja na prvem mestu teniške lestvice ATP. Aljaž Bedene je pridobil osem mest in je 64.
Finalista svetovnega prvenstva v ragbiju sta Anglija in Južna Afrika. Na Japonskem bosta za tretje mesto igrali reprezentanci Nove Zelandije in Walesa.
Komu je uvodna tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju v Söldnu prinesla zadovoljstvo in komu nezadovoljstvo.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu igra na kvalifikacijskem turnirju za svetovno prvenstvo v Skopju proti Severni Makedoniji, Ukrajini in Kosovu.
V športno zgodbo zajeti vtisi po celjski rokometni tekmi, na kateri sta se kot igralca od reprezentance Slovenije poslovila Luka Žvižej in Uroš Zorman.
Košarkarji Olimpije so na drugi domači tekmi lovili prvo letošnjo zmago v evropskem pokalu. O tem, kako jim je po treh zaporednih porazih to uspevalo, več Franci Pavšer.
V jutranji Športni zgodbi se posvetimo koncu kolesarske sezone v svetovni seriji. Primož Roglič jo končuje na vrhu svetovne lestvice, za slovenskim kolesarstvom pa je najuspešnejša sezona.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Celjski rokometaši nadaljuje s tekmami v rokometni ligi prvakov. Pred domačimi gledalci so lovili prvo zmago, kako uspešni so bili izveste v jutranji športni zgodbi.
Nedeljska športna zgodba oriše hokejska razmerja v celinskem pokalu, ki je edini slovenski stik z evropsko konkurenco.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V Anterselvi so se končali predstavitveni dnevi prihajajoče zimske sezone nordijskih smučarjev in biatloncev. Zaokrožimo jih v jutranji Športni zgodbi.
Košarkarji Olimpije so v Italiji odigrali tretjo tekmo evropskega pokala in lovili prvo zmago. S kakšnim izhodiščem se vračajo v Ljubljano, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Kdo je dobitnik zlatega kolesa, nagrade za najboljšega kolesarja preteklih sezon? Prvič je bil med nominiranci tudi slovenski kolesar Primož Roglič, v Franciji, kjer so podelili nagrado, pa so predstavili tudi traso prihodnje dirke po Franciji.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala še drugo tekmo v mesecu oktobru. Po tekmi z Avstrijo v jutranji športni zgodbi strnemo vtise in predstavimo možnosti Slovenije za nastop na evropskem prvenstvu.
Najboljši kolesarji končujejo sezono svetovne serije. Primož Roglič, ki bo sezono končal na vrhu kolesarske lestvice letošnje sezone, je v Lombardiji zaokrožil izjemen teden na italijanskih cestah. Utrip iz Lombardije ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov