Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Slovenski odbojkarski prvaki so v Tivoliju odigrali predzadnjo tekmo v sklopu letošnje Lige prvakov. Medtem ko čakamo na novega slovenskega selektorja, je jutranjo zgodbo pripravil Boštjan Reberšak.
Celjski rokometaši so v Ligi prvakov gostovali pri Flensburgu v iskanju poti na mesta, ki še vodijo v izločilne boje. Po tekmi v Nemčiji je jutranjo športno zgodbo pripravil Uroš Volk.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V jutranji športni zgodbi se preselimo onstran Atlantika, kjer Franci Pavšer spremlja manijo ob odličnih predstavah slovenskega športnika leta 2018. Luka Dončić od blizu po tekmi v Houstonu.
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju se preveša v drugi del. V hitrih disciplinah je bila prvi slovenski adut za kolajno Ilka Štuhec v nadaljevanju prvenstva apetite dviguje Žan Kranjec. Zanimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi
Smučarske skakalke so se zaustavile na Ljubnem, kjer je domača tekma svetovnega pokala. Zanimivosti v zgodbo preplete Dare Rupar.
Val 202 je v Dallasu, kjer z zanimanjem spremljamo Športnika Slovenije za leto 2018 Luko Dončiča. O evforiji, ki vlada v Dallasu, spremembah v moštvu in Lukovem pogledu na ligo NBA bo v jutranji športni zgodbi spregovoril Franci Pavšer.
Slovenska hokejska reprezentanca je začela pripravljalni turnir na Bledu, ki služi kot priprava na aprilsko Svetovno prvenstvo prve divizije v Kazahstanu. Kako so razpoloženi Risi, bo v jutranji športni zgodbi sporočil Marko Pangerc.
V Rimu bodo za nov mandat na čelu Evropske nogometne zveze potrdili Aleksandra Čeferina. Protikandidata na kongresu nima. Kakšne novosti nas čakajo v evropskem nogometu in kakšno zaupanje ima eden najvplivnejših Slovencev, bo v jutranji športni zgodbi pojasnil Luka Petrič.
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju se je začelo s superveleslalomom za ženske. Že v prvi disciplini so bili apetiti slovenske reprezentanci veliki, vtise in zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete ekipa na terenu.
Smučarji prostega sloga in deskarji se za naslove svetovnih prvakov merijo v Združenih državah Amerike. Najvišja pričakovanja v slovenski reprezentanci imajo deskarji v alpskih disciplinah, ki jih po veleslalomu čaka še slalomska preizkušnja. Zanimivosti je v jutranjo športno zgodbo prepletel Jože Pepevnik.
Med največje in najbolj spremljane športne dogodke leta sodi vsakoletni finale tekmovanja v ameriškem nogometu. Kdo je na igrišču in ob njem zaznamoval ameriški dogodek leta, bo v jutranji športni zgodbi razložil Luka Petrič.
Smučarski skakalci so prvič v letošnji sezoni na letalnici. V Oberstdorfu prvič leti tudi Timi Zajc, ki je prejšnji konec tedna poskrbel za prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder. O tem, ali je letalnica prinesla slovenski reprezentanci krila, v jutranji športni zgodbi ugotavlja Matej Hrastar.
Alpske smučarke so na generalki pred Svetovnim prvenstvom zbrane v Mariboru. Zanimivosti in utrinke 55. Zlate lisice bo v jutranjo športno zgodbo prepletel Marko Cirman.
Slovenski odbojkarski prvaki so gostovali v Rusiji. ACH Volley lovi priključek za uvrstitev v drugi del Lige prvakov, kako uspešni so bili v dvoboju z Zenitom, v jutranji športni zgodbi razloži Anja Hlača Ferjančič
Košarkarji Olimpije so v Ligi prvakov znova gostovali, tokrat pri nemškem Bayreuthu. Na mednarodni sceni se Ljubljančani letos spopadajo s precejšnjimi težavami, ki jih v jutranji športni zgodbi oriše Franci Pavšer.
Alpski smučarji so opravili z zadnjim slalomom pred Svetovnim prvenstvom v Schladmingu, Igor Tominec v jutranji športni zgodbi oriše razmerja moči najboljših slalomistov po tekmi na enem najbolj obiskanih prizorišč tekem za Svetovni pokal.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Alpske smučarke so imele pred svetovnim prvenstvom v Garmisch-Partenkirchnu generalko hitrih disciplin. Ta teden se bodo pred boji za snežinke Mednarodne smučarske zveze merile še na Zlati lisici v Mariboru. Smučarski utrip v jutranji športni zgodbi bo ponudil Marko Cirman.
Rokometašice Krima so zakorakale v drugi del lige prvakinj. O dosežku slovenskih prvakinj med dvanajstimi najboljšimi evropskimi klubi v jutranji športni zgodbi razmišlja Marko Pangerc.
Neveljaven email naslov