Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah v Tacnu se bo po težavah z močnimi padavinami in previsoko gladino Save nadaljevalo z boji kajakašev. Po kvalifikacijah bosta sledili tekmi v posamični in ekipni konkurenci.
Sezona športnih plezalcev se nadaljuje na Kitajskem. V Šanghaju se merijo v kombinaciji težavnostnega in balvanskega plezanja, kjer je dobra uvrstitev nujna v boju za olimpijske igre. Po tekmi na Kitajskem bo treba dobro odplezati še sredi junija v Budimpešti, saj bodo šele po obeh tekmah le najboljši prejeli zadnje vozovnice za Pariz.
Smučarska zveza Slovenije je priredila slavnostni dogodek, na katerem je počastila uspehe in dosežke športnikov, ki so v pretekli zimi tekmovali pod njenim pokroviteljstvom.
Slalomisti na divjih vodah se bodo v Tacnu pomerili za evropske naslove. Savske brzice bodo prvenstvo stare celine gostile tretjič.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je začela priprave na ligo narodov. Zadnji turnir elitnega tekmovanja bo junija v Ljubljani, po katerem bodo znani vsi udeleženci olimpijskega turnirja v Parizu.
Najboljši motokrosisti sveta so se prvič pomerili v Galiciji, na povsem novem prizorišču svetovnega prvenstva. V zgoščenem sporedu spomladanskega dela sezone, bo že to nedeljo sledila nova dirka v Franciji.
V Ljudskem vrtu sta se sinoči v predzadnjem kolu nogometnega prvenstva pomerila Maribor in Olimpija. Ob prevladi Celja v letošnji sezoni je večnima tekmecema ostal boj za 2. mesto.
Kolesarji so prvo tretjino dirke po Italiji končali s posamično vožnjo na čas. Pred prvim dnevom premora bosta še gorski etapi.
Slovenski rokometaši lovijo uvrstitev na svetovno prvenstvo 2025. Zadnjo prepreko v kvalifikacijah predstavlja reprezentanca Švice, s katero se bo Slovenija po včerajšnji tekmi v Kopru vnovič pomerila v nedeljo.
V Szegedu v teh dneh potekajo olimpijske kvalifikacije kanuistov in kajakašev na mirnih vodah. Slovenija ima na Madžarskem močne adute predvsem v sprinterskih preizkušnjah.
V Portorožu v teh dneh potekajo delovne skupine Mednarodne smučarske zveze, ki v letošnjem letu praznuje stoletnico delovanja.
Strelci so stalnica slovenskih olimpijskih delegacij. S tremi kolajnami Rajmonda Debevca so tudi ena najuspešnejših panog. V zadnjem obdobju je za stik z vrhom skrbela Živa Dvoršak, lahko pa se primeri, da bodo igre v Parizu prve brez slovenskih strelcev v času samostojnosti.
V Turčiji se je z velikim finalom končala odbojkarska liga prvakov. V Antalyi je za nekaj slovenskega pridiha poskrbel reprezentant Jan Kozamernik, član italijanskega moštva iz Trentina.
Začela se je 107. kolesarska dirka po Italiji. Na tej je že uvodni tekmovalni dan ponudil strme vzpone, ki se bodo v italijanski deželi Piemont nadaljevali tudi danes.
S tekmami zadnjega kroga se bo v Bolzanu končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu drugega kakovostnega razreda. Slovenija se bo z Madžarsko pomerila v večerni tekmi, po kateri bosta znani reprezentanci, ki bosta prihodnje leto spet igrali med svetovno elito.
Svetovna kolesarska elita je zbrana na zahodu Italije, kjer se bo jutri začela prva tritedenska dirka v letu. Osrednji favorit za zmago je Tadej Pogačar, prvi kolesar sveta, ki je v spomladanskem delu sezone blestel na enodnevnih dirkah.
Odigrani sta bili prvi polfinalni tekmi nogometne lige prvakov. V vlogi gostiteljev sta bila Bayern in dortmundska Borussia. O tem, kako dobro sta nemški ekipi izkoristili prednost domačega igrišča pred povratnima tekmama, se posvetimo v tokratni športni zgodbi.
Za slovensko hokejsko reprezentanco, ki se je na svetovnem prvenstvu pomerila z Južno Korejo in Romunijo, se začenja odločilni del prvenstva. Nocoj se bo pomerila z gostiteljico Italijo, ki se - tako kot Slovenija - želi vrniti med svetovno elito.
Slovenski nogometaši odštevajo dneve do začetka evropskega prvenstva v Nemčiji. Med njimi je tudi trojica reprezentantov, ki igra za grškega velikana Panathinaikosa. Ekipa Vala 202 je v Atenah obiskala Andraža Šporarja, Adama Gnezdo Čerina in Benjamina Verbiča.
Slovenska hokejska reprezentanca je svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v Italiji začela s tekmo proti Južni Koreji. Cilj reprezentance, ki je v primerjavi s preteklimi leti precej bolj pomlajena, je vrnitev med svetovno elito.
Neveljaven email naslov