Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Za košarkarje Olimpije se je sinoči v Parizu končala letošnja evropska sezona, v kateri so dosegli le eno zmago. Poleg tega so bili Ljubljančani edini slovenski predstavniki na evropskih tekmovanjih, saj so ta preostalim klubom vse bolj nedosegljiv cilj.
Sem ter tja se pojavi informacija, nepredvidena situacija, ali pa zgolj sprememba v družbi, ki generira odziv širše javnosti. Vsako leto izbirajo besedo leta, naredijo analize najbolj iskanih besednih zvez in včerajšnja je zagotovo Peter Prevc. Eden najboljših slovenskih zimskih športnikov se je odločil, da ob koncu letošnje sezone po 15 letih sklene svojo športno pot. Šport je po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo. Šport ima posebno moč, velikokrat nacionalni naboj. Uspehi posameznika postanejo naše zmage. Delimo veselje. Ne samo s tistimi, ki zmagujejo, tudi s prijatelji, znanci in celo popolnimi neznanci, ki se zgrinjajo ob tekmovališča. Pravzaprav je šport z globalizacijo in umestitvijo najprej na televizijske ekrane, v sodobnem času pa še na vse vrste omrežij, postal eden prvih resničnostnih šovov. Hkrati tudi eden najbolj kredibilnih, saj so pravila jasno določena, tradicija pa samo podkrepi vrednost posameznika. Včeraj je slovo napovedal eden osrednjih likov slovenskega športnega resničnostnega šova. Zato je bilo ozračje nabito s čustvi, zato so bili zares redki, ki se jim ni solzilo oko, ko se je Peter zahvalil svoji družini s cmokom v grlu in zavedanjem, da vlogo športnega zvezdnika menja za življenje, po katerem je hrepenel več kot desetletje. 15 let tekmovanj v svetovnem pokalu. Več kot polovico dni v letu športniki preživijo na poti, pripravah in tekmovanjih, kar jim onemogoča običajno življenje. Vse prednosti, ki jih prinašajo prepoznavnost, zaslužek in uspehi pa imajo tudi veliko temnih plati. Tistih, ki se dogajajo v zakulisju resničnostnega šova, tistih, ki so prikrite z željo, da so športni junaki to, kar so. Ponos naroda, idoli mladine, navdih množic in veselje vseh nas. Začetno igrivost in veselje zamenjajo odgovornost, tudi bremena. Ob takšnih slovesih, letos se obeta še eden, ko se bo poslovil kapetan zlatih košarkarjev, se poraja veliko vprašanj, največ ravno osrednjim akterjem, ki si največkrat želijo povsem preprostih stvari. Peter Prevc bo še 46 dni profesionalni športnik. V Planici, kamor je povabil na sklepno zabavo, bo delil avtograme in fotografije, ko pa ga boste čez leto uzrli z otroki na smučišču, s prijatelji na kolesu ali v trgovini, pa mu namesto, da ga prosite za sliko, raje preprosto zaželite lep dan.
Za smučarskimi skakalkami in skakalci je skupni konec tedna svetovnega pokala. Oboji so vrhunske uvrstitve lovili v Willingenu. Za skakalke se bo sezona prihodnji teden nadaljevala v Romuniji, moški del skakalne karavane pa se bo preselil v Združene države.
Rokometašice Krima na najelitnejšem klubskem tekmovanju lovijo končnico. Po včerajšnji tekmi proti Ikastu jih v rednem delu sezone čakata še gostovanje na Danskem pri Esbjergu in domača tekma proti poljski ekipi iz Lubina.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se za tekmovalke in tekmovalce nadaljuje v Willingenu. V Nemčiji bosta konec tedna v obeh konkurencah posamični tekmi. V moški v skupnem seštevku vrh zaseda Avstrijec Stefan Kraft, v ženski pa se bo poskušala z dobrimi skoki v vodstvu še utrditi Nika Prevc.
Na slavnostni prireditvi Planinske zveze Slovenije so včeraj v Ljubljani podelili priznanja najboljšim plezalcem in alpinistom preteklega leta.
Zadnji odigrani krog državnega odbojkarskega prvenstva je postregel z derbijema najboljših ekip v moški in ženski konkurenci.
V športni zgodbi podrobneje o zadnjem krogu rednega dela državnega prvenstva in derbiju večnih tekmecev, Olimpije in Jesenic, po katerem sta znana tudi oba finalista hokejskega prvenstva.
Sezona za alpske smučarke se nadaljuje z veleslalomsko tekmo na Kronplatzu. Prizorišče na južnem Tirolskem ni znano le po svojem smučišču, nedaleč stran stanuje teniški igralec Jannik Sinner, zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije.
Na Kulmu se je z včerajšnjo ekipno tekmo končalo 28. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. O zanimivostih s prvenstva, kot tudi o lovcih na daljave, ki so najbolj zaznamovali tekmovanje, več v današnji jutranji športni zgodbi.
Na Ljubnem ob Savinji bo danes še druga tekma smučarskih skakalk, ki najbolj izkušenim v slovenskem taboru predstavlja enega od vrhuncev zime, najmlajšim pa priložnost dokazati se v konkurenci najboljših na svetu.
Ženski del karavane svetovnega pokala v alpskem smučanju se mudi v Cortini d' Ampezzo, na enem od najlepših smučišč v Dolomitih. To je eno od najuspešnejših tudi za Ilko Štuhec, saj je tu že šestkrat stala na zmagovalnem odru.
Karavana deskarjev na snegu se je ustavila pri nas na Rogli, kjer so se najboljši na progi Jasa pomerili v paralelnem veleslalomu. Za slovenske predstavnike je bila domača tekma vrhunec letošnje sezone.
Na prvem turnirju za grand slam v sezoni so se začeli polfinalni boji. V moški konkurenci največ možnosti za zmago pripisujejo Novaku Đokoviću, v ženski pa ni izrazite favoritinje.
Po Wengnu in Kitzbühlu so se alpski smučarji v slalomu pomerili še v Schladmingu, kjer vsako leto poskrbijo za prav poseben nočni spektakel.
Slovenska rokometna reprezentanca se bo na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva pomerila z aktualno svetovno prvakinjo Dansko.
Slovenska reprezentanca drugi del evropskega prvenstva v Nemčiji končuje s tekmo proti Danski, po kateri bosta znana polfinalista iz skupine v Hamburgu.
Z drugo tekmo v Zakopanah se bo danes končala poljska turneja, novost v svetovnem pokalu v smučarskih skokih.
Slovenske rokometaše v drugem delu evropskega prvenstva v Nemčiji čakata še tekmi proti Nizozemski in Danski, ki bosta odločali o tem, kako visoko lahko posežejo.
Neveljaven email naslov