Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Mednarodna protiodopinška agencija je sprejela nove ukrepe v povezavi s sistemskim dopingom v Rusiji. Status ene športno najbolj uveljavljenih držav se ne spreminja, ruski športniki pa bodo tudi v prihodnje tekmovali na največjih tekmovanjih samo kot neodvisni športniki. Več v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so v Rusiji zaokrožili tretji konec tedna tekem svetovnega pokala. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Plavalci zaokrožujejo nastope na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Glasgowu. Kako uspešna je bila slovenska reprezentanca? Z zanimivostmi s prizorišča preplete Marko Pangerc.
Alpske smučarke so se pomerile na prvem smuku letošnje sezone. Ilka Štuhec se je vrnila po poškodbi, kako ji je uspel povratek, izveste v jutranji športni zgodbi.
Na prvi postaji svetovnega pokala v biatlonu sta za tekmovalci in tekmovalkami obe posamični tekmi. V kakšni formi je slovenska reprezentanca pričakala novo sezono, izveste v jutranji športni zgodbi Aljaža Golčerja.
Končan je jesenski del državnega prvenstva v nogometu. Kdo ga je zaznamoval, kdo je razočaral in kdo navdušil izveste v jutranji športni zgodbi Jožeta Pepevnika.
Odbojkarji ACH Volleyja so odigrali prvo tekmo v novi sezoni lige prvakov. Po gostovanju v Berlinu v jutranji Športni zgodbi strnemo vtise evropskega začetka sezone.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Slovenski rokometni prvaki iz Celja so na Norveškem lovili potrditev uvrstitve v izločilne boje lige prvakov. Kako uspešni so bili, izveste v jutranji Športni zgodbi.
Najboljše evropske nogometne reprezentance so dobile tekmece na evropskem prvenstvu, ki bo ob olimpijskih igrah osrednje športno tekmovanje prihodnjega leta. Zanimivosti po žrebu, ki zaokrožuje prvenstvo v dvanajstih državah, povzamemo v jutranji Športni zgodbi.
Tradicionalni uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskem teku je s sprintom v Kuusamu slovenski reprezentanci prinesel dve uvrstitvi v polfinale in znova tudi moške točke v svetovnem pokalu. O prvi primerjavi najboljših v novi sezoni izveste več v jutranji Športni zgodbi.
Športni plezalci se v Franciji borijo na olimpijskih kvalifikacijah. Ta konec tedna bo znana večina potnikov za Tokio. Med slovenskimi tekmovalci ima nastop na največjem športnem tekmovanju prihodnje leto že zagotovoljen Janja Garnbret, ostali pa iščejo pot do Japonske prek Francije.
Veselin Vujovič ni več slovenski rokometni selektor. V jutranji športni zgodbi razmišljamo o razlogih za predčasno prekinjeno pogodbo in načrte zveze pred prihajajočim evropskim prvenstvom na Švedskem.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Plavalci so v zaključni fazi priprav na evropsko prvenstvo v kratkih bazenih. V Glasgowu bo vrhunec letošnje zimske sezone, ki je pri večini del priprav na olimpijsko. Zanmimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Za smučarskimi skakalci sta dve preizkušnji v Wisli. V ponedeljkovi jutranji športni zgodbi o nastopu naših orlov na letošnji prvi postaji svetovnega pokala, ki ga bodo končali sredi marca na velikanki v Vikersundu.
Finski Levi je drugo prizorišče letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Za lani najboljša slovenska slalomista (devetnajstega, Štefana Hadalina, in dvaindvajseto, Meto Hrovat) pomeni priložnost, da že s svojim prvim nastopom izboljšata svoji lanski končni uvrstitvi v svetovnem pokalu.
Kdo je najboljši slovenski motorist v letu 2019? Odgovor je preprost. O njem in njegovem ponovnem vzponu na svetovni vrh več v zgodbi, ki je ne smete preslišati.
Nogometaše Dobovca na turnirju lige prvakov v Moskvi čaka odločilna tekma za uvrstitev na finalni turnir. Po uspehu proti hrvaškemu in belgijskem prvaku si slovenski predstavnik med evropsko klubsko elito dvoranskega nogometa želi še zmage proti ruski ekipi KPRF.
V jutranji športni zgodbi orišemo prvi nastop mariborskih odbojkaric v ligi prvakinj. Slovenija ima letos med elito na klubski sceni tako moško kot tudi žensko ekipo. Obe pa imata zahtevno nalogo v zahtevnih skupinah.
Neveljaven email naslov