Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Telovadci so začeli Evropsko prvenstvo v Szczecinu. Prvenstvo na Poljskem se je začelo s kvalifikacijami, odločilnimi tudi za slovensko reprezentanco, ki upa na kakšen preboj v finale. O slovenski športni gimnastiki v Evropskem prerezu v jutranji športni zgodbi razmišlja Jure Jeromen.
V nogometni ligi prvakov so na sporedu prve četrtfinalne tekme. Za končno zmago v boju ostaja osem moštev. Štirje angleški klubi ter po en nizozemski, italijanski in španski klub. V jutranji športni zgodbi ponudimo zanimivosti z evropskih nogometnih stadionov.
Slovenska ženska hokejska reprezentenca se je na svetovnem prvenstvu skupine D prebila v višji rang tekmovanja. Na Škotskem je tekmovanje končala z zmago nad Mehiko in bo prihodnje leto igrala za uvrstitve od 16. do 22. mesta.
Motokrosisti so se pretekli konec tedna za točke Svetovnega prvenstva bojevali v Trentu. Tim Gajser je sezono začel zelo spodbudno, temu primerna je bila tudi podpora navijačev na eni izmed nam najbližjih tekem Svetovnega prvenstva. Na prizorišču je bil tudi Marko Polak.
Znana sta oba finalista letošnjega državnega prvenstva v odbojki. V zelo izenačeni konkurenci prednjači le ACH Volley, ki bo skušal z naslovom prvaka nadaljevati Evropsko pot. Med izzivalci pa je ostal le še en klub. Kateri in s kakšnimi cilji, izveste v jutranji športni zgodbi.
Hokejisti Olimpije in Jesenic igrajo polfinale Alpske lige. Olimpija je imela pred domačimi gledalci prvo priložnost za uvrstitev v finale tega tekmovanja, Jeseničani pa so si skušali priboriti prvo prednost v polfinalni seriji. Po tekmi v Tivoliju o domači hokejski sceni v jutranji športni zgodbi Boštjana Janežiča.
Košarkarji Primorske so po dveh domačih zmagah v finalu druge Jadranske lige v Skopju odigrali še tretjo tekmo finala. Ali so uspeli priti do končne zmage in uvrstitve med elito v regionalnem tekmovanju, v jutranji športni zgodbi sporoči Franci Pavšer.
Na domači nogometni sceni je na državnem prvenstvu z lepo prednostjo na vrhu Maribor, v boju za pokalno lovoriko pa štiri moštva začenjajo polfinale. Včeraj sta se pomerila Maribor in Mura, danes še Aluminij in Olimpija. O tekmovanju, ki odpira vrata v evropska tekmovanja, v jutranji športni zgodbi razmišlja Boštjan Janežič.
Košarkarji Primorske si utirajo pot med najboljša moštva Jadranske košarkarske lige. V finalu druge lige v seriji na tri zmage igrajo proti MZT-ju iz Skopja. O poti najmlajšega slovenskega košarkarskega kolektiva proti elitnemu tekmovanju v regiji v jutranji športni zgodbi razmišlja Franci Pavšer.
Športni plezalci začenjajo sezono svetovnega pokala v Švici. Slovenska reprezentanca je zadnja leta vseskozi med najboljšimi, letošnja sezona pa bo minila tudi v znamenju olimpijskih kvalifikacij. O pripravah slovenskih reprezentantov in ciljih v predolimpijski sezoni v jutranji športni zgodbi razglablja Matej Hrastar.
Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je zaokrožil sklop prvih treh dirk svetovnega prvenstva, v katerem se bo, kot vse kaže, znova boril za sam vrh. S kakšno popotnico je zakorakal v novo sezono, oriše Marko Polak.
Vozniki Formule 1 so na drugi postaji svetovnega prvenstva v Bahreinu. Po prevladi Mercedesa v Avstraliji priključek lovi še preostala karavana. Kako uspešno v jutranji športni zgodbi po kvalifikacijah razloži Aljaž Golčer.
Poleg tritedenskih največjih kolesarskih dirk po Italiji, Franciji in Španiji so v kolesarskem svetu zelo pomembne spomladanske klasike. Poleg zmag enodnevne dirke ponujajo tudi veliko točk za kolesarsko lestvico; s točkami se namreč oblikuje vrh.
V Miamiju sta se še drugič v sezoni v košarkarski ligi NBA pomerila Miami in Dallas. Na prvi medsebojni tekmi je bil poškodovan Goran Dragič, tokrat pa je več kot tisoč slovenskih košarkarskih navdušencev, ki so odpotovali čez Atlantik, uživalo v mojstrovinah naših virtuozov.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je v začetku letošnjega leta dobila novega selektorja, tekmece za olimpijske kvalifikacije in nasprotnike na domačem prvenstvu. V jutranji športni zgodbi pa Boštjan Reberšak razkrije, kako uspešni so v letošnji sezoni slovenski reprezentanti v tujih klubih.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Neveljaven email naslov