Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
V nedeljo se bo za plavalke in plavalce končal boj za olimpijske vozovnice. Številni bodo upali še na posebna vabila Mednarodne plavalne zveze, medtem ko si slovenski reprezentanti želijo že v tem tednu zagotoviti uvrstitev v Pariz. 12-članska odprava je v teh dneh na evropskem prvenstvu v Beogradu, številni favoriti za olimpijska odličja pa so zadnje tedne pred igrami izkoristili za preizkus na drugih mednarodnih mitingih.
Slovenija je domači turnir odbojkarske lige narodov v Stožicah začela s tekmo proti Argentini. Sledili bodo še obračuni s Kubo, vodilno Italijo in Srbijo.
Finalna serija košarkarske lige NBA med Dallasom in Bostonom se je vrnila v kraj bivanja moštva Celtics.
Slovenska nogometna reprezentanca je nastope na evropskem prvenstvu v Nemčiji začela proti Danski. V nadaljevanju skupinskega dela turnirja bosta nasprotnici še reprezentanci Srbije in Anglije.
Najboljši motokrosisti sveta sezono nadaljujejo v Italiji, na kultnem prizorišču v Maggiori, ki ponuja klasično progo s strmimi vzponi in spusti ter nenavadno znamenitostjo, hotelom na vrhu vzpetine sredi proge.
Sobotna kraljevska etapa letošnje dirke po Sloveniji ponuja več kot 2600 višinskih metrov in štiri kategorizirane vzpone, med katerimi je najzahtavnejši vzpon prve kategorije na Krvavec.
S slovesnim odprtjem in večerno tekmo med gostiteljico Nemčijo in Škotsko se bo v Münchnu začelo 17. evropsko prvenstvo v nogometu. Na tem sodeluje tudi Slovenija, ki jo prva tekma čaka v nedeljo, ko se bo v Stuttgartu pomerila z Dansko.
Moštvo Dallasa je tudi na tretji tekmi finalne serije v ligi NBA izgubilo. Boston je bil na gostovanju boljši s 106:99 in je zdaj le še zmago oddaljen od naslova prvaka. Tako košarkarji Dallasa kot njihovi navijači pa še vedno verjamejo v preobrat, ki bi se zapisal v zgodovino.
Slovenski košarkarji so v Zrečah začeli priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir v Grčiji. Nepopolna zasedba brez Luke Dončića, ki se je z Dallasom uvrstil v finale lige NBA, bo pred odhodom v Pirej odigrala tri prijateljske tekme. Dvakrat se bo pomerila z Litvo in enkrat z Brazilijo.
Slovenska nogometna reprezentanca je na Brdu pri Kranju opravila zadnji trening in sklenila priprave na evropsko prvenstvo v Nemčiji. Danes bo odpotovala v pripravljalno središče v Wuppertalu, prva tekma prvenstva pa jo čaka v nedeljo.
V jugovzhodni Franciji se je končala kolesarska dirka po Dofineji, ki jo številni najboljši tekmovalci izkoristijo za pripravo na poletni vrhunec sezone, slovito dirko po Franciji. Med temi sta bila letos Primož Roglič in Belgijec Remco Evenepoel, ki bosta na dirki vseh dirk izzvala Tadeja Pogačarja.
Svetovni pokal slalomistov na divjih vodah se nadaljuje v Pragi. Po včerajšnjih izidih tekme kanuistov se je oblikovala slovenska reprezentanca, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Parizu.
V Rimu se je začelo evropsko prvenstvo v atletiki. Slovenska reprezentanca je že uvodni tekmovalni dan porabila svojega osrednjega aduta za odličje, v metu diska je nastopil Kristjan Čeh.
Z davišnjo prvo tekmo se je začel veliki finale letošnje sezone košarkarske lige NBA med Bostonom in Dallasom. Luka Dončić bo skušal teksaško moštvo popeljati do drugega naslova v zgodovini kluba. Za uspeh bo moral Dallas štirikrat premagati najuspešnejše moštvo v ligi. Boston Celtics so bili prvaki kar sedemnajstkrat in si rekordni dosežek delijo z ekipo Los Angeles Lakers.
Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala prijateljsko tekmo proti Armeniji. V sklopu priprav pred odhodom na evropsko prvenstvo se bo v soboto pomerila še z Bolgarijo.
Na olimpijskih igrah v Parizu bo imela Slovenija močno rokometno odpravo. Ženska reprezentanca bo na največjem turnirju nastopila prvič, medtem ko bo moška na igrah sodelovala četrtič. Selektorja obeh sta objavila seznam igralk oziroma igralcev, ki bodo odpotovali v Francijo.
Z zaključnim turnirjem najboljše četverice na Madžarskem se je končala sezona rokometne lige prvakinj. V Budimpešti je za nekaj slovenskega pridiha poskrbela Ana Gros, članica Györija.
Slovenija po enoletnem premoru gosti tekmo svetovnega pokala v športni gimnastiki. V Kopru se je zbrala vrhunska zasedba telovadcev in telovadk, med katerimi so tudi nosilci odličij z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev.
Svetovni pokal slalomistov na divjih vodah se nadaljuje na nekdanji olimpijski progi v Augsburgu. Po finalu kajakašev bo danes sledil še finale najboljših kanuistov.
Košarkarji Dallasa z Luko Dončićem lovijo finale lige NBA. Zadnja ovira na tej poti, do dvoboja z Bostonom, je obrambno usmerjena ekipa Minnesote.
Neveljaven email naslov