Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Slovenske rokometašice so uspešno končale kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2025. Pred njimi pa je že nov, osrednji cilj letošnjega leta, zagotoviti si nastop na olimpijskem turnirju v Parizu.
Sezona svetovnega prvenstva motokrosistov se nadaljuje z dirkama v Italiji. Danes vse najboljše čaka zahtevna peščena preizkušnja na Sardiniji, kjer sta zimske priprave pred sezono oddelala oba slovenska predstavnika, Tim Gajser in Jan Pancar.
V Trebnjem se z zaključnim turnirjem najboljše četverice končuje eden izmed vrhuncev domače klubske rokometne sezone. Veliki favorit za osvojitev pokalnega tekmovanja je domači Trimo, ki je tudi vodilno moštvo državnega prvenstva.
Slovenski odbojkarji bodo po evropskem in svetovnem prvenstvu vnovič igrali pomemben turnir v Stožicah.
Na kolesarski dirki po Baskiji so tekmovalci začeli drugo, zahtevnejšo polovico dirke, ki bo dala končnega zmagovalca. Majico vodilnega še naprej brani Primož Roglič, kapetan vse bolj uigranega nemškega moštva Bora.
Slovenska moška reprezentanca v hokeju na ledu je začela priprave na svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda. Na prvih treningih še ne bo popolna, saj bo zaradi klubskih obveznosti manjkalo nekaj igralcev, predvsem tistih, ki igrajo v nemškem prvenstvu.
Evropska turneja v golfu se nadaljuje s turnirjema v Avstraliji, kjer slovenske barve zastopata Ana Belac, ki je po novem najvišje uvrščena Slovenka na svetovni lestvici, in Katja Pogačar, povratnica na turneji po številnih poškodbah, ki so jo pestile v zadnjih treh letih.
Najboljši kolesarji sveta so se na velikonočno nedeljo pomerili na drugem kolesarskem spomeniku sezone, in sicer na enodnevni dirki po Flandriji. Na tej je bil slovenski adut Matej Mohorič, ki bo konec tedna nastopil tudi na sloviti dirki Pariz–Roubaix.
Končuje se redni del sezone jadranske lige v košarki. V predzadnjem krogu sta se pomerili najboljši slovenski ekipi, Krka in Olimpija. Novomeščani se borijo za obstanek med regionalno elito, Olimpija za čim boljše izhodišče v končnici.
Košarkarski klubi v evroligi, najelitnejšem evropskem tekmovanju, končujejo redni del sezone. Na vrhu lestvice je Real Madrid, ki ima že zagotovljeno končnico. Za preostale vstopnice za to pa se obeta še oster boj drugih v zadnjih dveh krogih.
Nova tekmovalna sezona svetovnega pokala se za športne plezalce in plezalke začenja na Kitajskem. Prvo ime slovenske reprezentance ostaja Janja Garnbret, ki je ta hip edina uvrščena na olimpijske igre v Parizu.
Slovenska nogometna reprezentanca se je prvič v zgodovini pomerila z eno najboljših reprezentanc sveta in nekdanjo evropsko prvakinjo Portugalsko, za katero že več kot dvajset let igra njen prvi zvezdnik Cristiano Ronaldo.
Slovenska nogometna reprezentanca bo v sklopu priprav na junijsko evropsko prvenstvo nocoj gostila Portugalsko. V Stožicah bo zaigral tudi nogometni zvezdnik, kot ga pri nas še ni bilo. To je Cristiano Ronaldo, ki je v svoji bogati karieri igral za evropske velikane Manchester United, Real Madrid in Juventus.
S posamično tekmo najboljše trideseterice in športnim slovesom najuspešnejšega slovenskega skakalca Petra Prevca pred domačim občinstvom v Planici se je končala sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih.
Z zadnjo etapo in ciljem v Barceloni se bo končala kolesarska dirka po Kataloniji, na kateri je Tadej Pogačar prikazal svojo premoč pred tekmeci. Odločilno prednost si je priboril sredi tedna z vožnjo v klanec, v kateri mu ni zmogel slediti nihče. Katalonske ceste je prvi kolesar sveta obenem odlično izkoristil za trening pred osrednjim spomladanskim ciljem, dirko po Italiji.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se končuje na letalnici v Planici, ki je včeraj gostila posamično tekmo, danes bo pa še zadnjo ekipno.
Slovenska nogometna reprezentanca je priprave na evropsko prvenstvo začela s prijateljsko tekmo proti Malti. Pred junijskim odhodom v Nemčijo se bo pomerila še s Portugalsko, Armenijo in Bolgarijo.
Dolina pod Poncami gosti konec sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih, prvič tudi za skakalke. Nika Prevc bo pred domačim občinstvom dvignila veliki kristalni globus, njen brat Peter pa bo končal svojo bogato športno pot.
Slovenska nogometna reprezentanca se pripravlja na junijsko evropsko prvenstvo v Nemčiji. Ta mesec jo čakata dve pripravljalni tekmi, prva že jutri na Malti.
Neveljaven email naslov