Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
V razširjenem avstrijskem prvenstvu v hokeju na ledu bodo v tem tednu znani pari četrtfinala. Mesto med osmerico najboljših lovijo tudi slovenski državni prvaki, hokejisti Olimpije.
S tekmo med Bravom in Koprom se je sklenil 23. krog domačega nogometnega prvenstva, v katerem si je spodrsljaj privoščilo Celje. Vodilno moštvo lige bo v prihodnjem krogu gostovalo v Ljubljani, kjer bi lahko Olimpija z zmago izdatno popestrila boj za naslov državnih prvakov.
Smučarske skakalke so se konec tedna pomerile v Hinzenbachu. Sledile bodo tekme na severu Evrope, najprej se bodo pomerile v Lahtiju na Finskem, nato na treh norveških skakalnicah, kjer bi se morala sezona tudi končati. Ta se bo po spremembi na koledarju v Planici po prizadevanjih Smučarske zveze Slovenije, ki ji je pri Mednarodni zvezi uspelo pridobiti finale sezone. V dolini pod Poncami bo 21. marca okronana zmagovalka sezone. Najbolje kaže Niki Prevc, ki je v rumeni majici vodilne v seštevku svetovnega pokala že od januarskih tekem v Beljaku.
Moški del svetovnega pokala v alpskem smučanju se nadaljuje v Združenih državah Amerike, in sicer s tekmami v tehničnih disciplinah na olimpijskem prizorišču, ki so mu pred tremi leti spremenili ime. SquawValley, ki je zimske olimpijske igre gostil leta 1960, so zaradi slabšalnega pomena kraja preimenovali v Palisades Tahoe.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se nadaljuje v Nemčiji, na letalnici v Oberstdorfu, kjer bodo med favoriti za najvišja mesta vnovič slovenski tekmovalci. Letalnice so v svetovnem pokalu redkost, v letošnji sezoni bodo skakalci na njih tekmovali le še v Vikersundu in pri nas v Planici.
Slovenska košarkarska reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2025 začela v Kopru. Včeraj se je pomerila z Ukrajino, v nedeljo se bo pred domačim občinstvom še z Izraelom. Ljubitelji košarke na Slovenskem primorju lahko v zadnjih letih v živo spremljajo le nastope reprezentance. Klubska košarka je povsem zamrla, čeprav je bila Sixt Primorska še v sezoni 2018/19 slovenska državna prvakinja. Sedanje stanje klubske košarke v našem največjem obalnem mestu, ki je dalo tudi dva reprezentanta, Vlatka Čančarja in Gregorja Hrovata, je osrednja tema današnje jutranje športne zgodbe.
Rokometaši Celja so v 12. krogu lige prvakov gostili eno najboljših ekip v letošnji sezoni, Magdeburg, ki igra hiter in privlačen rokomet. Nemško moštvo meri na najvišja mesta na tekmovanju in ima že zagotovljeno, da bo igralo v končnici, slovenski prvaki pa se bodo po prihodnjih dveh tekmah poslovili od evropske sezone.
Na ekipnem svetovnem prvenstvu v Busanu v Južni Koreji odlično nastopa slovenska namiznoteniška reprezentanca, ki se je s popolnim izkupičkom, kot zmagovalka skupine, uvrstila v izločilne boje.
Pred slovensko košarkarsko reprezentanco je pestro leto. Ta teden jo čakata prvi kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2025. V Kopru bo gostila Ukrajino in Izrael. Vrhunec bo poleti, ko si bo v Pireju skušala vnovič priboriti olimpijsko vozovnico.
V 21. krogu nogometnega prvenstva je vodilna trojica klubov igrala v gosteh. Celjani po odigranem krogu ostajajo na vrhu lestvice in nič ne kaže, da bi jim lahko kdo otežil pot do novega naslova prvakov.
Smučarski skakalci so se v Saporu pomerili za točke svetovnega pokala na dveh tekmah. Japonsko olimpijsko prizorišče je bilo hkrati zadnje zunaj meja Evrope. Sezona se bo nadaljevala na letalnici v Oberstdorfu, pred koncem v Planici pa bodo skakalci nastopili še v Lahtiju na Finskem in na treh norveških prizoriščih.
V športni dvorani na Kodeljevem se je s finalom med najuspešnejšima kluboma, Olimpijo in Krko, končalo letošnje tekmovanje za slovenski pokal.
Pokal Vitranc vsako leto pomeni domači zimski vrhunec za alpske smučarje. Na letošnji izvedbi bo na podkorenski strmini zadnjič v karieri nastopil Štefan Hadalin, prireditelji pa ob tekmah svetovnega pokala obljubljajo bogat spremljevalni program.
Z včerajšnjo najdaljšo, 20-kilometrsko preizkušnjo biatloncev je svetovno prvenstvo na Moravskem vstopilo v drugo polovico. Prvo so zaznamovali tekmovalci in tekmovalke norveške in francoske reprezentance, ki so osvojili večino kolajn.
S sinočnjima tekmama osmine finala se je začela končnica najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu. Leipzigu, za katerega igrata Kevin Kampl in Benjamin Šeško, je žreb namenil sloviti Real Madrid. Slovenski reprezentančni napadalec Šeško je pred dvobojem govoril o svoji največji tekmi v karieri. So se Radečanu izpolnile sanje in je proti najuspešnejšemu klubu v tekmovanju dosegel tudi zadetek?
Selektorja članskih rokometnih reprezentanc, Uroš Zorman in Dragan Adžić, sta na novinarski konferenci predstavila seznama igralcev in igralk za olimpijska kvalifikacijska turnirja. Na obeh ni večjih presenečenj, za uvrstitev na največji športni dogodek so se na seznamu znašla preverjena in prekaljena imena.
Na svetovnem prvenstvu v biatlonu na Češkem je danes drugi prost dan. Po obeh sprinterskih in zasledovalnih preizkušnjah nov tekmovalni teden prinaša posamični tekmi na 15 in 20 kilometrov, tekmi s skupinskim startom kot tudi tekmi štafet.
V najmočnejši košarkarski ligi na svetu se je končal prestopni rok, v katerem so se še izdatno okrepila najmočnejša moštva. Velja enako tudi za Dallas z Luko Dončićem?
V Novem mestu na Češkem poteka svetovno prvenstvo v biatlonu. Po tekmi mešanih štafet konec tedna prinaša prve preizkušnje v posamični konkurenci. Slovenska odprava ima visoka pričakovanja predvsem v sprintu.
Po uvodnih tekmovalnih dneh, ki so jih zaznamovali predvsem smučarski tekači, je mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici v popolnem razmahu. Boje za odličja so začeli še smučarski tekači in kombinatorci.
Neveljaven email naslov