Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Košarkarji Olimpije drugi del predtekmovanja v evropskem pokalu začenjajo pri repu lestvice, za želeno napredovanje bodo morali serijo tesnih porazov iz prvega dela obrniti v svojo korist. Več v jutranjem športnem utrinku iz Stožic.
Vse bliže je odprtje zimskih olimpijskih iger. Slovenski športniki se zbirajo na prizorišču iger, ki bodo znova brez gledalcev v posebnem okolju Kitajske, za nameček s prilagoditvami zaradi posebnih, pandemičnih razmer v svetu. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na severozahod Nemčije, v Willingen, kjer smučarski skakalci zaokrožujejo tekme svetovnega pokala pred olimpijskimi nastopi.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je na zadnji tekmi predtekmovanja s Finsko odločala o uvrstitvi v četrtfinale evropskega prvenstva. Na Nizozemskem se je reprezentanca spoprijemala s številnimi izzivi, ki jih prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Vse bliže so olimpijske igre v Pekingu, vse bolj pod drobnogledom slovenski olimpijci, ki so se tudi prejšnji konec tedna merili na tekmah za svetovni pokal. Utrinke iz Kitzbuehela, v katerem so se smučarji kar dvakrat pomerili na slovitem smuku, boste ujeli v jutranji športni zgodbi.
Tako kot alpski smučarji v Kitzbuehelu so tudi alpske smučarke na tradicionalnem prizorišču tekem za svetovni pokal. Cortina d'Ampezzo vselej ponudi zanimive tekme, tokrat še zanimivejše v luči prihajajočih olimpijskih iger.
Kitzbuehel je eden vsakoletnih zimskih športnih vrhuncev. V Avstrijskem zimskošportnem središču se vsako leto zbere rekordno število gledalcev. Letos tribune samevajo, smuk pa ohranja spektakularnost in s tem posebnost v programu svetovnega pokala.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je odigrala uvodno tekmo evropskega prvenstva na Nizozemskem. V zimskih mesecih pozornost nogometne javnosti vsaj za trenutek ujamejo reprezentanti v dvoranskem nogometu. Utrinek s prizorišča v jutranji športni zgodbi.
Košarkarji Olimpije so odigrali prvo evropsko tekmo v letošnji sezoni. Moštvu se je pridružil Zoran Dragič, ki je odigral prvo tekmo v dresu Cedevite Olimpije.
Zakopane so v zahtevnih epedimioloških časih gostile ne samo skakalce, ampak tudi gledalce na tekmah za svetovni pokal. O vzdušju, navdušenju in še čem več v jutranji športni zgodbi.
Na evropskem prvenstvu v rokometu so slovenski rokometaši odigrali drugo tekmo predtekmovanja. Tekmo proti svetovnim prvakom Dancem. Zanimivosti iz Debrecena ujamete v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
Zimski športniki se pripravljajo na olimpijske igre v Pekingu. Biatlonci bodo morali po tekmah v Ruhpoldingu določiti potnike za igre ob kitajskem zidu. Zanimivosti s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Po uvodni tekmi slovenske rokometne reprezentance v jutranji športni zgodbi na Valu 202 ponudimo vpogled v začetek evropskega prvenstva, ki ga gostita Madžarska in Slovaška.
Alpske smučarke so znova v Kranjski Gori, klasično prizorišče ženskih tekem za svetovni pokal na Pohorju se že vrsto let ubada s pomanjkanjem snega, v jutranji športni zgodbi ugotavljamo, kako to vpliva na stalni slovenski termin na koledarju svetovnega pokala.
Končana je 70. novoletna skakalna turneja. Smučarski skakalci bodo izjemoma ostali v Bischofshofnu še na dveh tekmah prihajajočega konca tedna.
Alpski smučarji in smučarke so se v Zagrebu pomerili na dveh nočnih slalomih za svetovni pokal. Čeprav vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, pa je organizatorjem uspelo izpeljati eno redkih mestnih tekem. Zlata lisica se recimo znova seli v Kranjsko Goro. Podobnosti bomo poiskali v jutranji športni zgodbi.
Končana je novoletna tekaška turneja v dolini Fiemme. Z najboljšo uvrstitvijo Anamarije Lampič, ki začenja priprave na olimpijske igre v Pekingu. Zanimivosti ob koncu deset dnevnega tekmovanja povzemamo v jutranji športni zgodbi.
Po polovici novoletne skakalne turneje se je izoblikovalo jedro, ki se bo na avstrijskem delu turneje pomerilo za zlatega orla. Kdo ostaja v boju za eno najpomembnejših vsakoletnih lovorik, izveste v jutranji športni zgodbi.
Smučarske skakalke prvič tekmujejo ob prehodu v novo koledarsko leto. Silvesterska turneja, kot so poimenovali tekmi na zadnji dan starega in prvi dan novega leta, ponuja vrsto zanimivih zgodb, eno ujamete v jutru na Valu 202.
Neveljaven email naslov