Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Športna zgodba

09.03.2016


Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.

Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.

Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.

Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.

Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.

Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.

Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.


Športna zgodba

5243 epizod

Športna zgodba

5243 epizod


Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.

Športna zgodba

09.03.2016


Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.

Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.

Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.

Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.

Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.

Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.

Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.


08.02.2020

Športna zgodba

Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.


07.02.2020

Šport in koronavirus

Zdravstvene težave na Kitajskem krojijo tudi športna tekmovanja. Večino na Kitajskem so v zadnjem obdobju prekinili oziroma odpovedali ali prestavili. Kako koronavirus vpliva na športno področje, razložimo v jutranji športni zgodbi.


06.02.2020

Dvoranski nogomet

V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. V Brnu Slovencem ni šlo vse po načrtih in na prvi nastop na mundialu bodo morali še počakati.


05.02.2020

Športna zgodba

Mariborske odbojkarice so odigrale peto tekmo skupinskega dela lige prvakinj. Dvoboj s Kaliningradom je ponudil predstavitev nove igralke in osveženo podobo ekipe, ki v letošnji evropski sezoni predvsem nabira izkušnje.


04.02.2020

Športna zgodba

Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.


03.02.2020

Alpsko smučanje

Alpski smučarji so v Garmisch-Partenkirchnu opravili z veleslalomom za svetovni pokal. Žan Kranjec je v Nemčijo prišel v majici vodilnega v veleslalomskem seštevku, kako zadovoljen je zapustil Bavarsko, pa izveste v jutranji športni zgodbi.


02.02.2020

Košarka, jadranska liga

V jadranski košarkarski ligi so slovenski klubi sezono začeli odlično. Ob prehodu v novo leto pa so se začele težave v Kopru in pri Olimpiji. Oba kluba jih rešujeta na svoj način, v Novem mestu pa sestavljajo nov mozaik, da bi se jima približali.


01.02.2020

Športna zgodba

Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.


31.01.2020

Športna zgodba

Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.


30.01.2020

Športna zgodba

V alpski hokejski ligi gre h koncu predtekmovanje, Olimpija si je že zagotovila končnico, Jeseničani se še borijo za nastop v izločilnih bojih. V jutranji športni zgodbi prepletemo zanimivosti, povezane z najuspešnejšima slovenskima hokejskima kluboma.


29.01.2020

Alpsko smučanje

Schladming je tradicionalno prizorišče tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju. Ob progi se na nočnem slalomskem spektaklu vsako leto zbere več deset tisoč gledalcev. V jutranji športni zgodbi o letošnjem pod žarometi..


28.01.2020

Športna zgodba

V jutranji športni zgodbi se posvetimo odprtemu teniškemu prvenstvu Avstralije. Za slovenske igralke in igralce se je v posamezni konkurenci končal že v prvem tednu, v drugem pa ostajajo v boju za zmago na prvem letošnjem turnirju velike četverice le še najboljši.


27.01.2020

Športna zgodba

Pokljuka je minuli konec tedna gostila tekme za svetovni pokal. Na Rudnem polju je bila hkrati generalka pred svetovnim prvenstvom. O izzivih in zalogajih prihodnosti v jutranji športni zgodbi.


26.01.2020

Športna zgodba

V jutranji športni zgodbi se posvetimo evropskemu prvenstvu v rokometu in sklepnemu delu tekmovanja na nogometnem stadionu. Kako se razpletajo boji za kolajne s slovensko reprezentanco med najboljšimi štirimi moštvi, izveste v jutranji športni zgodbi.


25.01.2020

Alpsko smučanje

Alpske smučarke sezono svetovnega pokala nadaljujejo v Banskem. Na prizorišču, ki je v programu svetovnega pokala šele v zadnjih letih z neobičajno progo za hitre discipline. Vtise s prizorišča strnemo v jutranji športni zgodbi.


24.01.2020

Namizni tenis

Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca si skuša na Portugalskem zagotoviti nastop na olimpijskih igrah. Po zmagi nad Iranom imajo slovenski reprezentanti dve možnosti za preboj v Tokio, prvo že danes v dvoboju z Indijo. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.


23.01.2020

Športna zgodba

Končan je drugi del evropskega prvenstva v rokometu. Slovenija bo igrala tudi na nogometnem stadionu v Stockholmu. S kakšnimi apetiti in pričakovanji, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.


22.01.2020

Športna zgodba

Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije kar dve Slovenki igrata na osrednjem igrišču. Polona Hercog s prvo igralko sveta, Tamara Zidanšek s Sereno Williams. O slovensko obarvanem dnevu v Melbournu več v jutranji Športni zgodbi.


21.01.2020

Začetek kolesarske sezone

V jutranji športni zgodbi se posvetimo začetku letošnje kolesarske sezone, v kateri imajo najvišje cilje tudi slovenski tekmovalci na čelu s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem, ki sta navduševala že lani.


20.01.2020

Športna zgodba

V jutranji športni zgodbi zaokrožimo nastope najboljših slovenskih odbojkarskih klubov na finalnem turnirju slovenskega pokala.


Stran 47 od 263
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov