Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
V Rimu se je končal 44. Ryderjev pokal, tekmovanje najboljših golfistov Evrope in ZDA, ki se med seboj pomerijo vsaki dve leti. Ekipni turnir ne prinaša denarnih nagrad, je bolj prestižne narave in zaradi posebne tekmovalnosti vselej vzbudi veliko zanimanja pri ljubiteljih in navijačih.
Pred dirko v Lombardiji se je kolesarska karavana ustavila v italijanski deželi Emiliji - Romanji, v kateri bosta na tamkajšnji dirki tudi Tadej Pogačar in Primož Roglič v družbi nekaterih najboljših tekmovalcev sveta.
Pred dirko v Lombardiji se je kolesarska karavana ustavila v italijanski deželi Emiliji - Romanji, v kateri bosta na tamkajšnji dirki tudi Tadej Pogačar in Primož Roglič v družbi nekaterih najboljših tekmovalcev sveta.
Slovenski odbojkarji lovijo zgodovinsko uvrstitev na olimpijske igre. Lov za eno izmed dveh vozovnic v Pariz, ki sta na voljo na kvalifikacijskem turnirju v Tokiu, so začeli proti Tuniziji.
Z večernima tekmama v Mariboru in Ljubljani se je končal 10. krog domačega nogometnega prvenstva. V tem si je prvi spodrsljaj nepričakovano privoščila ekipa vodilnega Celja.
V Franciji je v teku 10. svetovno prvenstvo v ragbiju, ki sodi med najbolj spremljane športne dogodke na svetu.
S superpokalno tekmo v Kranju med Olimpijo in domžalskim Heliosom se je začela nova domača košarkarska sezona. Najboljše ekipe so prevetrile svoja moštva, razmerja moči pa naj bi ostala podobna.
V Lodžu so se končale olimpijske kvalifikacije za odbojkarice. Na turnirju na Poljskem je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, ki ji še manjka kanček kakovosti, da bi ujela najboljše ekipe sveta.
Redna telesna dejavnost je del vsakdanjika velikega števila ljudi. Slovenci pa smo športni narod, kar potrjujejo naši vrhunski tekmovalci in tekmovalke. To je prepoznala tudi država, ki je leta 2020 današnji dan razglasila za dan slovenskega športa.
Celjski rokometaši so se v 2. krogu lige prvakov pomerili s Portom in se v Zlatorogu predstavili domačemu občinstvu. O pričakovanjih in dometu slovenskih državnih prvakov v letošnji sezoni razmišljamo v tokratni športni zgodbi.
Nogometaši Olimpije sezono v evropskih tekmovanjih začenjajo v Franciji. V uvodnem krogu konferenčne lige se bodo popoldne v gosteh pomerili z Lillom.
Na Nogometni zvezi Slovenije so predstavili novega selektorja. Po odstopu Boruta Jarca, njegovo delo je bilo kamen spotike reprezentantk, bo na slovensko klop sedel Saša Kolman.
Po nedeljski VN Italije na koledarju letošnje sezone svetovnega prvenstva motokrosistov ostaja le še ena dirka. Medtem ko večina tekmovalcev tik pred koncem 67. sezone razmišlja o oddihu, slovenski šampion Tim Gajser svoje misli usmerja v prihodnjo sezono.
V Rimu se je končalo evropsko prvenstvo v odbojki, na katerem je slovenska moška reprezentanca vnovič potrdila, da sodi med najboljše ekipe na stari celini.
Končuje se 78. kolesarska dirka po Španiji. Predzadnja etapa tekmovalcem ponuja zadnjo priložnost za napredek v skupni razvrstitvi, boj za sam vrh pa je že dalj časa odločen. Nizozemsko moštvo Jumbo Visma je bilo razred zase, saj je osvojilo prva tri mesta.
V Rimu se z boji za odličja končuje evropsko prvenstvo v odbojki. Slovenska moška reprezentanca je v zadnjih letih ena najuspešnejših ekip na turnirjih stare celine. Boje za kolajne je zgrešila le na prvenstvu leta 2017.
Neveljaven email naslov