Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Številke so tesno povezane s pravljicami, poznamo tri prašičke, sedem palčkov, devet gora ... V svoj pravljični svet nas je spustila pravljičarka Anja Štefan.
Francija še tretjič gosti evropsko prvenstvo v nogometu. O tej čudoviti igri in pričakovanjih pred prvenstvom je misli strnil velik poznavalec francoskega nogometa Nejc Mravlja.
Ljudje živimo na planetu Zemlja. Svojo vesoljsko okolico v podobi Osončja poznamo relativno dobro. A to še zdaleč ni naš celotni naslov znotraj vesolja. Dunja Fabjan iz Fakultete za matematiko in fiziko nas je tako popeljala po galaksijah in jatah galaksij.
V finalu nogometne Lige prvakov 2016 bo nastopil tudi Slovenec Jan Oblak. Tokrat smo v goste povabili Marka Simeunoviča, ki nas je popeljal v svet vratarjev, pojasnil pa je, kako se je po koncu nogometne kariere znašel v medijskem svetu.
Podkast Številke se po dobrem letu ustvarjanja obrača v svoje ime. Matematik Matjaž Konvalinka tako pojasni razlike med pojmi številke, števke in števila, podrobneje pa predstavi praštevila.
Znanstveniki so odkrili in popisali več kot 45.000 vrst pajkov, obstajalo pa naj bi jih celo več kot 100.000. Pred kratkim je bil objavljen članek o nenavadnem spolnem vedenju Darwinovih drevesnih pajkov. Avtor raziskave Matjaž Gregorič nas popelje v nenavadni svet pajkov.
Vsakega človeka opredeljujeta najmanj ime in priiimek. Si svoje ime in priimek še s kom delite? V Številkah smo tokrat gostili dva Damjana Zorca - eden je novinar na Valu 202, drugi prevajalec. Gosta sta predstavila marsikatero lastnost, ki ju poleg imena in priimka še povezuje.
Glasbenik, filozof, zgodovinar, voditelj TV-oodaj, publicist in še kaj. V zadnji aprilski oddaji Številke je delček sebe odkril Boštjan Narat.
Milena Zupančič sodi med najboljše slovenske igralke. Svoj pečat je pustila tako v gledališču, filmu kot televiziji. V Številkah nas je popeljala tako na odrski svet kot številne druge dejavnosti.
Kaj merimo? Zakaj merimo? S čim merimo? Kako prepričani smo, da izmerjena količina ustreza realni situaciji? Gost tokratne oddaje je bil Rado Lapuh z urada Republike Slovenije za meroslovje.
Pomlad je v Slovenijo prinesla tudi novo sezono ameriškega nogometa v Sloveniji. Z gostom Matijo Klančerjem smo naredili prerez tega športa v Sloveniji, delovanje klubov in vizijo za prihodnost.
Številke v 54. epizodi predstavljajo doktorja matematike, ki se ukvarja in navdušuje še na drugih področjih, kot sta stand up komedija in glasba. V svoj svet nas je popeljal dr. Uroš Kuzman.
Ena najbolj odmevnih zgodb v zadnjih letih iz sveta medicine je bila napoved presaditve glave. Kako realna je želja Italijana Sergia Canavera? O tem razmišlja zdravnica in preučevalka možganov Maja Bresjanac.
Einsteinove enačbe so že pred 100 leti napovedale obstoj gravitacijskih valov. Znanstveniki so jih septembra 2015 ujeli in odprli nova vrata v poznavanje vesolja. Valove je sprožil trk dveh črnih lukenj, ki se je zgodil pred približno 1,3 milijarde let. Oba fenomena je pojasnil profesor Andrej Čadež, ki je pred skoraj pol stoletja dal enega od temeljev detekcije gravitacijskih valov.
Oskarji so vsakoletni vrhunec filmskih nagrad v ZDA. Filmska recenzentka Ana Jurc je razložila svoj odnos do te nagrade, naštela nekaj najboljših filmov, razmišljala o kriteriju časa in pomanjkanju raznovrstnosti v Hollywoodu.
Miha Šalehar je kariero na RTV Slovenija začel kot voditelj priljubljenih Videospotnic. Kmalu je presedlal na Val 202, kjer je začel ustvarjati Toplovod, nato voditi jutranji program, zadnji dve leti in pol pa ob petkih popoldne vodi še Spetek. V Številkah se je razgovoril o stotih gostih, ki jih je gostil v Spetku.
V Združenih državah Amerike so se začeli strankarski izbori za predsedniške volitve. V Številkah je gostovala Nataša Briški, ki je v ZDA preživela sedem let, ob fenomenu ameriških volitev je med drugim razmišljala tudi o aktivnem državljanstvu in enakopravnosti med spoloma.
Mineva 70 let, odkar je 8. februar postal državni praznik. Gostja Manca G. Renko je razmišljala o pomenu Franceta Prešerna nekoč in danes, govorila pa je tudi o svojem delu urednice na AirBeletrini.
Najbolj pogost stereotip o športni psihologiji je, da jo potrebuje športnik, s katerim je nekaj narobe oziroma je celo bolan. O stereotipih in poljih, na katerih deluje ta aplikativna veda, je spregovoril eden prvih športnih psihologov v Sloveniji - Matej Tušak.
Javnomnenjske raziskave so nastale zaradi potreb po napovedovanju volitev na začetku prejšnjega stoletja v ZDA. Kakšen je njihov status danes? Zakaj smo v zadnjem času videli kar nekaj primerov, da so njihove napovedi zgrešile pravi izid? O teh in številnih drugih vprašanjih razmišlja Andraž Zorko (Valicon).
Neveljaven email naslov