Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru Katja Košir je predstavila problem medvrstniškega nasilja, kako pogosto se pojavlja v šolah, kako se spoprijeti z njim, kakšna je vloga staršev, šole ...
Pred dogodkom Teden možganov na Številkah predstavljamo dve temi, prva je posvečena vprašanju, kako se ljubezen povezuje z možgani. Gost je doktor Gregor Majdič.
Tokratna epizoda Številk je bila posneta na simpoziju Kiberpank 2020, ki je potekal na Jesenicah. Organizator dogodka Simon Habjan je skupaj z Aljošo Harlamovom razložil, zakaj je gibanje spet vse bolj opazno.
Ninna Kozorog je bila zaradi svojega humanitarnega dela razglašena za Slovenko leta. V Številkah je govorila o svojem poslanstvu in kaj nas dela ljudi.
Prešeren tudi dve stoletji po svojem življenju nudi še ogromno materiala za premislek o slovenski kulturi. V Številkah je gostoval Marijan Dović, avtor knjige Prešeren po Prešernu.
Marinka Žitnik je v Ljubljani diplomirala kot matematičarka in računalničarka, podpiplomski študij je nadaljevala v Stanfordu, zdaj pa na Harvardu vodi svoj laboratorij. V Številkah je razlagala o študijskih razlikah in primerjavah med ZDA in Slovenijo, razmišljala je o vplivu števil in znanosti, pogledala v prihodnost umetne inteligence ...
Številke so v začetku januarja dopolnile 5 let delovanja. Voditelj Slavko Jerič je ob tej priložnosti v posebno oddajo v živo povabil Francija Petka, Petro Majdič, Petro Greiner in Dragana Petrovca.
Mineva 20 let od nastanka Matrice. Kinoteka je ob tej priložnosti pripravila maraton vseh treh filmov. V uvodu v dogajanje je podkast Številke posnel posebno epizodo, v kateri je Lenart J. Kučić prestavil številne vidike ob obletnici.
V zadnji epizodi v letu 2019 gostimo novinarko Klaro Širovnik, ki je pred nekaj tedni prejela nagrado za novinarsko debitantko leta.
Dragan Petrovec je eden največjih slovenskih poznavalcev zaporiov saj jih pozna tako v teoriji kot praksi. Pri svojem delu ga vodi empatija, ki jo deli do vseh, razen do tistih, ki zlorabljajo moč.
Podkast Številke je tokrat združil moči v posebnem MMC-jevem projektu, ki se sprašuje, kakšne izzive bo imelo človeštvo v prihodnosti, od prometa do prehrane, Številke pa se ukvarjajo s podnebjem.
Gostja 145. epizode Številk je Maja Ratej, ki na Valu 202 ustvarja prvenstveno oddaje o znanosti.
Matematik Gregor Pavlič je nedavno izdal knjigo Na vrtiljaku števil, v kateri je opisal števila skozi več prizm, začne z zgodovinsko in se dotakne uporabe števil, hkrati pa naniza cel kup matematikov in jih postavi v ustrezen prostor in čas.
Leta 1982 je režiser Ridley Scott posnel film Iztrebljevalec (Blade Runner), ki je postavljen v november 2019. Zdaj smo se res znašli v tem obdboju, živimo v času, ko se moramo spet in spet vprašati, kaj nas dela ljudi. Na vprašanje je pomagal odgovoriti filozof Mirt Komel.
Kmalu bo minilo deset let od najbolj nore olimpijske zgodbe. Petra Majdič je v letih 2002 in 2006 zaman napadala olimpijsko medaljo, svojo zadnjo priložnost je imela leta 2010, ko se je v Vancouver podala z odlično formo in opremo, a že na prvem spustu pred prvo tekmo je imela ogromno nesrečo, saj je zgrmela v luknjo, kjer si je polomila pet reber. Petra je vstala in v hudih bolečinah vendarle osvojila bronasto medaljo. Petra je svojo zgodbo podoživela prav za Številke.
V drugi epizodi šeste sezone je gostja Polonca Štritof Kosem, ki predstavi delovanje knjižne založbe VijeVageKnjige, akcijo #KamenSpoetike, iskreno pa govori tudi o neplodnosti.
Šesto sezono podkasta Številke odpira alpska smučarka Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna prvakinja v smuku se je spominjala svojih začetkov, številnih poškodb in dolgega preboja med najboljše. Ko se enkrat na štartu pojavi strah, je bolje, da smučar preneha tekmovati.
V zadnji epizodi 5. sezone smo v prihodnost pogledali z novinarjem Aljošo Mastenom, ki za MMC piše o znanosti in tehnologiji.
V Sloveniji je število samomorov v padanju. Leta 2003 je na tak način umrlo 562 ljudi, leta 2016 le 371. Kaj so vzroki za samomor? Kako prepoznamo ljudi, ki so v duševni stiski? Na pogovor smo povabili psihologinjo Vito Poštuvan.
V javnosti se včasih zamenjata izraza inteligentnost in inteligenca. Kakšna je razlika? Lahko primerjamo inteligentnost med različnimi skupinami? Na ta in številna druga vprašanja je odgovarjal psiholog Valentin Bucik.
Neveljaven email naslov