Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Pluton je dolgo časa veljal za 9. planet Osončja. V letu 2006, ko je bil tudi prekvalificiran v pritlikavi planet, je bila izstreljena sonda Nova obzorja, ki se je zdaj po skoraj desetletje dolgi poti najbolj približala Plutonu. Kaj je odkrila? Kaj nova spoznanja pomenijo? O tem je razmišljal astrofizik Jure Japelj, ki deluje na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Avtoštopanje danes ni več tako pogosto, kot je bilo nekoč. O svojih več kot 30 letih dolgih izkušnjah je govoril slovenski 'prvak' avtoštopanja Miran Ipavec. Na ta način je prepotoval skoraj 350.000 kilometrov, svoje izkušnje je zapisal v knjigi, delil pa jih je tudi s poslušalci Številk.
Boštjan Videmšek je eden redkih slovenskih novinarjev, ki redno poroča o vojnah in naravnih katastrofah z lica mesta. Kakšno sploh je vojno novinarstvo? Kako varno je? Kakšne so nevarnosti? In zakaj se po več kot 15 letih počasi umika iz te novinarske zvrsti? Novinar Dela odgovarja na ta in številna druga vprašanja.
Mineva 24 let odkar je Slovenija stopila na samostojno pot. Kakšno je življenje danes v primerjavi s časom pred osamosvojitvijo in sredino 60. let prejšnjega stoletja? Primerjavo s številkami je opravil Tomaž Smrekar s Statističnega urada Republike Slovenije.
Velikost ni vse. To so pri vprašanju natančnosti anketnih vprašalnikov ugotovili na primeru napovedi izidov ameriških volitev v 30. letih prejšnjega stoletja. O tem in današnjih težavah anketiranja je razmišljala Ana Slavec s Fakultete za družbene vede.
Glasbena skupina Siddharta je letos praznovala 20. rojstni dan, kar bo obeležila z dvema novima ploščama. V dolgem obdobju se je zvrstilo mnogo vrhuncev, razprodani stadion za Bežigradom, številne nagrade, estetski videospoti. Kje je Siddharta danes in kakšne so še njene ambicije? Del odgovorov je podal vodja skupine, kitarist in pevec Tomi Meglič.
Zlatko Zahović je eden od le dveh Slovencev, ki je zaigral v finalu Lige prvakov. Športni direktor Maribora je potegnil črto pod sezono, v kateri so Štajerci še drugič zaigrali v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju in 13. postali državni prvaki.
Do konca letošnje Lige NBA je ostalo eno samo vprašanje: Ali bo prvak Cleveland ali Golden State? O letošnji končnici najmočnejše lige na svetu sta razmišljala komentatorja Luka Štucin in Damir Rađenović.
Znanost zna marsikaj povedati o vesolju. To je nastalo pred 13,7 milijardami let, a kako se bo končalo? O tem je razmišljala profesorica Andreja Gomboc, ki na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko predava astronomijo in astrofiziko.
Boštjan Gorenc Pižama je v začetku leta 2014 predstavil stand up predstavo 50 odtenkov njive, v kateri išče gradnike Slovenstva. Jih je našel? Komik in prevajalec je tudi o tem razmišljal pred svojo 50. ponovitvijo predstave.
Dejan Zavec je aprila po treh letih spet osvojil naslov svetovnega prvaka. 39-letnik je pri koncu kariere, želi si združiti naslova v dveh kategorijah. Za Številke pa je spregovoril tudi o dvoboju stoletja, v katerem sta se merila Floyd Mayweather in Manny Pacquiao.
Anže Tomić je jeseni leta 2012 začel ustvarjati podcast Apparatus, ki je medtem zrasla v pravo mrežo, saj združuje šest različnih radijskih oddaj, ki živijo le na spletu. V tem času je ustvaril 100 Apparatusov, skupno število pa je zraslo prek 300.
Neil deGrasse Tyson je eden najbolj znanih astrofizikov na svetu. Lani se je podpisal pod izjemno uspešno dokumentarno serijo Cosmos: A Spacetime Odyssey, v kateri je na zanimiv in poljuden način povezoval znanost z napredkom človeške civilizacije.
Neil deGrasse Tyson je eden najbolj znanih astrofizikov na svetu. Lani se je podpisal pod izjemno uspešno dokumentarno serijo Cosmos: A Spacetime Odyssey, v kateri je na zanimiv in poljuden način povezoval znanost z napredkom človeške civilizacije.
Hala Tivoli je dopolnila 50 let obstoja. V tem času je gostila številne športne in kulturne dogodke. Ob tej priložnosti smo v Številkah gostili Tonija Cahunka, ki je posnel dokumentarni film o kultni dvorani.
25 let mineva od začetka oddaje Radio Ga Ga. Ta se je v četrt stoletja precej spremenil: menjala se je dolžina oddaje, termin, sodelavci ... Ostaja pa idejni vodja in avtor Sašo Hribar, ki je bil tokratni gost Številk.
Tina Maze je sezono svetovnega pokala končala na skupnem drugem mestu, na svetovnem prvenstvu pa je osvojila kar tri medalje. Črnjanka se še ni odločila ali bo nadaljevala kariero. O njej in njenih izjemnih dosežkih sta se razgovorila novinarja Vala 202 Aleš Smrekar in Igor Tominec.
Rodoslovno društvo Slovenije obstaja od leta 1995. Zakaj sploh kopati po svojih koreninah? S katerimi pripomočki si pomagamo? Kaj vse lahko odkrijemo? Na ta vprašanja nam je tokrat pomagal odgovoriti predsednik društva Peter Hawlina.
Statistični urad republike Slovenije je bil ustanovljen leta 1944. Takratni zavod je med letoma 1967 in 1981 vodil Franta Komel. Danes pri 91 letih še vedno razmišlja o družbi kot informacijski družbi, hkrati pa ime mnenje o številnih drugih stvareh: od Slavoja Žižka do aktualnih političnih tem.
Leto 2014 je bilo najtoplejše v Sloveniji od leta 1850, odkar obstajajo meritve. Napoved Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) predvideva, da se bo temperatura do leta 2050 dvignila še za dve stopinji Celzija. Koliko je za te spremembe kriv človek in koliko narava sama? Kaj lahko ljudje naredimo, da zajezimo te spremembe? V Številkah je svoje razmišljanje predstavila Tanja Cegnar (Arso).
Neveljaven email naslov