Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Pogovor z upokojenko Martino Šuhel
Za upokojenko Martino Šuhel je precej pester konec tedna – obogatila sta ga dva dogodka, med njima pa “po študentsko” kratka noč. V sredo zvečer so si prijateljice ogledale premiero filma 45 let na Ljubljanskem gradu. Film pod zvezdami je sicer Martina s prijateljicami letos že večkrat obiskala.
Okrog polnoči smo prišle domov in bila je resnično kratka noč, kajti zgodaj zjutraj smo se odpravile na Pokljuko. Tam smo si rezervirale tri dni v hotelu. Že samo to, da je na Pokljuki čez dan temperatura vsaj 10 stopinj manj kot v Ljubljani in tudi ponoči se lepo ohladi tako, da se dobro spi.
Prijateljice so na Pokljuki veliko hodile, obiskale planinske koče, planšarije in “si privoščile kislo mleko z ajdovimi in koruznimi žganci pa sirotko“.
“Vedoželjnost mislim, da mi je bila položena že v zibelko in imela sem veliko srečo, da so jo učitelji in učiteljice v osnovni šoli spodbujali,” pravi sogovornica. Na vasi namreč niso imeli šolske knjižnice, svojo zasebno knjižnico je imel le šolski upravitelj in njegova žena je Martini redno posojala knjige. Čeprav ji ni uspelo uresničiti svoje želje po vpisu na fakulteto – končala je srednjo ekonomsko šolo in se takoj zaposlila – nad željo po študiju ni obupala. Zdaj se že nekaj let udeležuje predavanj na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer uživa v nabiranju znanj, ki so jo vedno zanimala, in v družbi vedoželjnih sošolcev.
Že od malega sem zelo občutljiva za krivice, ki se dogajajo v družbi. Predvsem ko gre za ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe. Zelo me moti vedno bolj razraščajoča družbena neenakost oz. bom rekla, da sem žalostna zaradi tega.
Sogovornica se je odločila, da poskuša na tem področju nekaj storiti. V Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije kot podporna članica invalidom s pogovorom lepša dneve, skupaj hodijo na izlete, pomaga pa jim tudi pri organizaciji raznih akcij ali kulturnih proslav. Letos je bilo ustanovljeno Združenje etažnih lastnikov Slovenije, kjer kot članica opozarja na doseganje določenih sprememb v stanovanjski zakonodaji na področju upravljanja stanovanjskih stavb, kjer je več odprtih problemov in nepravilnosti. Deluje tudi kot podpornica Gibanja za pravično družbo in se trudi, da bi bila aktivistka.
Ena redkih stvari, ki se je Martina Šuhel v življenju ni uspela lotiti je izpit za avto. A za to ji ni preveč žal: “Nikoli nisem čutila posebnega veselja in talenta za vožnjo.”
Sem se zelo navadila na to, da nisem voznica. Obožujem vlake! Zelo rada se vozim z vlakom, ker na vlaku vedno srečam zanimive ljudi.
889 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Pogovor z upokojenko Martino Šuhel
Za upokojenko Martino Šuhel je precej pester konec tedna – obogatila sta ga dva dogodka, med njima pa “po študentsko” kratka noč. V sredo zvečer so si prijateljice ogledale premiero filma 45 let na Ljubljanskem gradu. Film pod zvezdami je sicer Martina s prijateljicami letos že večkrat obiskala.
Okrog polnoči smo prišle domov in bila je resnično kratka noč, kajti zgodaj zjutraj smo se odpravile na Pokljuko. Tam smo si rezervirale tri dni v hotelu. Že samo to, da je na Pokljuki čez dan temperatura vsaj 10 stopinj manj kot v Ljubljani in tudi ponoči se lepo ohladi tako, da se dobro spi.
Prijateljice so na Pokljuki veliko hodile, obiskale planinske koče, planšarije in “si privoščile kislo mleko z ajdovimi in koruznimi žganci pa sirotko“.
“Vedoželjnost mislim, da mi je bila položena že v zibelko in imela sem veliko srečo, da so jo učitelji in učiteljice v osnovni šoli spodbujali,” pravi sogovornica. Na vasi namreč niso imeli šolske knjižnice, svojo zasebno knjižnico je imel le šolski upravitelj in njegova žena je Martini redno posojala knjige. Čeprav ji ni uspelo uresničiti svoje želje po vpisu na fakulteto – končala je srednjo ekonomsko šolo in se takoj zaposlila – nad željo po študiju ni obupala. Zdaj se že nekaj let udeležuje predavanj na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer uživa v nabiranju znanj, ki so jo vedno zanimala, in v družbi vedoželjnih sošolcev.
Že od malega sem zelo občutljiva za krivice, ki se dogajajo v družbi. Predvsem ko gre za ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe. Zelo me moti vedno bolj razraščajoča družbena neenakost oz. bom rekla, da sem žalostna zaradi tega.
Sogovornica se je odločila, da poskuša na tem področju nekaj storiti. V Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije kot podporna članica invalidom s pogovorom lepša dneve, skupaj hodijo na izlete, pomaga pa jim tudi pri organizaciji raznih akcij ali kulturnih proslav. Letos je bilo ustanovljeno Združenje etažnih lastnikov Slovenije, kjer kot članica opozarja na doseganje določenih sprememb v stanovanjski zakonodaji na področju upravljanja stanovanjskih stavb, kjer je več odprtih problemov in nepravilnosti. Deluje tudi kot podpornica Gibanja za pravično družbo in se trudi, da bi bila aktivistka.
Ena redkih stvari, ki se je Martina Šuhel v življenju ni uspela lotiti je izpit za avto. A za to ji ni preveč žal: “Nikoli nisem čutila posebnega veselja in talenta za vožnjo.”
Sem se zelo navadila na to, da nisem voznica. Obožujem vlake! Zelo rada se vozim z vlakom, ker na vlaku vedno srečam zanimive ljudi.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Dramski igralec Marko Simčič je nastopal v celjskem gledališču, v Gleju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, v številnih filmih in v radijskih igrah. Čeprav ne igra več, še vedno rad zahaja v gledališče kot gledalec, pa ne samo doma, ampak ga pot zanese tudi v Prago, Bratislavo in London. Našel pa je zanimivo popestritev za svoje upokojensko življenje. Otrokom v enem od ljubljanskih vrtcev je začel pripovedovati pravljice.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Prostor je skupna dobrina. Na žalost ga naša ustava ne omenja. Moral pa bi biti na prvem mestu med naravnimi viri,« je prepričan upokojeni profesor krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Janez Marušič. Kljub temu, da je upokojen, poskuša spremljati vse, kar se dogaja okrog njega. Še posebej področje urejanja prostora, do katerega smo, tako pravi prof. Marušič, lahko tako ali drugače nežni ali pa agresivni. Profesor Marušič je doma iz Solkana pri Novi Gorici, kjer ima še vedno stalno prebivališče, kljub temu, da živi v Ljubljani. Leta 2011 je dobil nagrado za življenjsko delo stanovskega društva krajinskih arhitektov. V pogovoru za oddajo Storž pa ni bil samo kritičen do našega odnosa do prostora, na primer gradnje lakirnice v Hočah, ampak se je spomnil tudi na mladost v Solkanu in na Sočo, ki jo ima še vedno globoko v srcu, pa na čas študija agronomije, ki je bil ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, in na obdobje pred podiplomskim študijem krajinske arhitekture, ko je bil zaposlen na komunali v Novi Gorici, kjer se je ukvarjal z urejanjem javnega zelenja v mestu.
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.
“Dober alpinist si lahko hitro, težko pa postaneš star alpinist,” pravi Dušan Kukovec, ki bo čez nekaj dni dopolnil 90 let. Mnogo je stvari, ki so ga razveseljevale v življenju, a od vsega najbolj nosi v srcu gore, alpinizem. Z Janezom Resnikom sta bila prva Jugoslovana, ki sta preplezala severno steno Eigerja. Poleg tega je bil Dušan Kukovec tudi gorski reševalec in inštruktor GRS. Udeležil se je številnih alpinističnih odprav, razveseljevalo pa ga je tudi jadranje in kajakaške poti po rekah.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Dana Kugler Petrovič je profesorica slovenskega jezika. Za študij jo je v gimnaziji navdušil profesor France Kobler. Najlepša so bila zanjo študentska leta na ljubljanski univerzi, ki se jih rada spominja. Njena umska kondicija je še vedno odlična. S pravnukom igrata šah, ki se ga je naučila že v otroštvu. Na mizi pa ima tudi križanke, igre spomina in karte za briškolo.
Gospa Ljuba Novak pravi, da se je rodila za najplemenitejši, najlepši, pa tudi težek poklic, ki pa je pravzaprav poslanstvo. Pot jo je namreč vodila od učiteljice do pomočnice ravnateljev in nazadnje ravnateljice na OŠ Polje v Ljubljani. Delo z otroki jo je razveseljevalo že od malega, odraščala je namreč z bratom in mlajšo sestro. Zdaj je upokojena, a termin “upokojitev” nekako ni v njenem besedišču. Že vrsto let jo namreč spremlja tudi telovadba, ne skrbi le zase, pač pa vodi telovadbo za svoje “babe”, kot jim rada reče. Med njimi se je spletla trdna vez, ki je več kot le druženje ob redni rekreaciji. A to je le del življenja naše današnje sogovornice, ki sta jo sicer razveseljevala tudi pevski zbor in folklorna skupina, kar 18 let pa je bila svetovalka na zaupnem telefonu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Jasna Müller svoj 90. rojstni dan praznuje v istem letu kot nacionalni radio, ki jo spremlja že od otroštva, saj je bil njen oče član prve radijske igralske skupine. Svoje poklicno življenje je gospa Müller posvetila medicini in anesteziologiji. Prosti čas pa smučanju in planinarjenju. Po upokojitvi se je začela ukvarjati s slikanjem. Prepričana je namreč, da mora človek ob upokojitvi razpeti krila.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Franc Slavko Miklavčič je po poklicu mizar, v pokoju pa je že 25 let. Zadnjih sedem let živi v Domu starejših občanov Grosuplje, v katerem se počuti zelo dobro. S ponosom pripoveduje o svojih vnukih, ker pa ga aparat za kisik nekoliko omejuje pri gibanju, je pred časom odkril zanimivo dejavnost, s katero si krajša čas – barva pobarvanke.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov
