Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Pogovor z upokojenko Martino Šuhel
Za upokojenko Martino Šuhel je precej pester konec tedna – obogatila sta ga dva dogodka, med njima pa “po študentsko” kratka noč. V sredo zvečer so si prijateljice ogledale premiero filma 45 let na Ljubljanskem gradu. Film pod zvezdami je sicer Martina s prijateljicami letos že večkrat obiskala.
Okrog polnoči smo prišle domov in bila je resnično kratka noč, kajti zgodaj zjutraj smo se odpravile na Pokljuko. Tam smo si rezervirale tri dni v hotelu. Že samo to, da je na Pokljuki čez dan temperatura vsaj 10 stopinj manj kot v Ljubljani in tudi ponoči se lepo ohladi tako, da se dobro spi.
Prijateljice so na Pokljuki veliko hodile, obiskale planinske koče, planšarije in “si privoščile kislo mleko z ajdovimi in koruznimi žganci pa sirotko“.
“Vedoželjnost mislim, da mi je bila položena že v zibelko in imela sem veliko srečo, da so jo učitelji in učiteljice v osnovni šoli spodbujali,” pravi sogovornica. Na vasi namreč niso imeli šolske knjižnice, svojo zasebno knjižnico je imel le šolski upravitelj in njegova žena je Martini redno posojala knjige. Čeprav ji ni uspelo uresničiti svoje želje po vpisu na fakulteto – končala je srednjo ekonomsko šolo in se takoj zaposlila – nad željo po študiju ni obupala. Zdaj se že nekaj let udeležuje predavanj na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer uživa v nabiranju znanj, ki so jo vedno zanimala, in v družbi vedoželjnih sošolcev.
Že od malega sem zelo občutljiva za krivice, ki se dogajajo v družbi. Predvsem ko gre za ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe. Zelo me moti vedno bolj razraščajoča družbena neenakost oz. bom rekla, da sem žalostna zaradi tega.
Sogovornica se je odločila, da poskuša na tem področju nekaj storiti. V Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije kot podporna članica invalidom s pogovorom lepša dneve, skupaj hodijo na izlete, pomaga pa jim tudi pri organizaciji raznih akcij ali kulturnih proslav. Letos je bilo ustanovljeno Združenje etažnih lastnikov Slovenije, kjer kot članica opozarja na doseganje določenih sprememb v stanovanjski zakonodaji na področju upravljanja stanovanjskih stavb, kjer je več odprtih problemov in nepravilnosti. Deluje tudi kot podpornica Gibanja za pravično družbo in se trudi, da bi bila aktivistka.
Ena redkih stvari, ki se je Martina Šuhel v življenju ni uspela lotiti je izpit za avto. A za to ji ni preveč žal: “Nikoli nisem čutila posebnega veselja in talenta za vožnjo.”
Sem se zelo navadila na to, da nisem voznica. Obožujem vlake! Zelo rada se vozim z vlakom, ker na vlaku vedno srečam zanimive ljudi.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Pogovor z upokojenko Martino Šuhel
Za upokojenko Martino Šuhel je precej pester konec tedna – obogatila sta ga dva dogodka, med njima pa “po študentsko” kratka noč. V sredo zvečer so si prijateljice ogledale premiero filma 45 let na Ljubljanskem gradu. Film pod zvezdami je sicer Martina s prijateljicami letos že večkrat obiskala.
Okrog polnoči smo prišle domov in bila je resnično kratka noč, kajti zgodaj zjutraj smo se odpravile na Pokljuko. Tam smo si rezervirale tri dni v hotelu. Že samo to, da je na Pokljuki čez dan temperatura vsaj 10 stopinj manj kot v Ljubljani in tudi ponoči se lepo ohladi tako, da se dobro spi.
Prijateljice so na Pokljuki veliko hodile, obiskale planinske koče, planšarije in “si privoščile kislo mleko z ajdovimi in koruznimi žganci pa sirotko“.
“Vedoželjnost mislim, da mi je bila položena že v zibelko in imela sem veliko srečo, da so jo učitelji in učiteljice v osnovni šoli spodbujali,” pravi sogovornica. Na vasi namreč niso imeli šolske knjižnice, svojo zasebno knjižnico je imel le šolski upravitelj in njegova žena je Martini redno posojala knjige. Čeprav ji ni uspelo uresničiti svoje želje po vpisu na fakulteto – končala je srednjo ekonomsko šolo in se takoj zaposlila – nad željo po študiju ni obupala. Zdaj se že nekaj let udeležuje predavanj na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer uživa v nabiranju znanj, ki so jo vedno zanimala, in v družbi vedoželjnih sošolcev.
Že od malega sem zelo občutljiva za krivice, ki se dogajajo v družbi. Predvsem ko gre za ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe. Zelo me moti vedno bolj razraščajoča družbena neenakost oz. bom rekla, da sem žalostna zaradi tega.
Sogovornica se je odločila, da poskuša na tem področju nekaj storiti. V Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije kot podporna članica invalidom s pogovorom lepša dneve, skupaj hodijo na izlete, pomaga pa jim tudi pri organizaciji raznih akcij ali kulturnih proslav. Letos je bilo ustanovljeno Združenje etažnih lastnikov Slovenije, kjer kot članica opozarja na doseganje določenih sprememb v stanovanjski zakonodaji na področju upravljanja stanovanjskih stavb, kjer je več odprtih problemov in nepravilnosti. Deluje tudi kot podpornica Gibanja za pravično družbo in se trudi, da bi bila aktivistka.
Ena redkih stvari, ki se je Martina Šuhel v življenju ni uspela lotiti je izpit za avto. A za to ji ni preveč žal: “Nikoli nisem čutila posebnega veselja in talenta za vožnjo.”
Sem se zelo navadila na to, da nisem voznica. Obožujem vlake! Zelo rada se vozim z vlakom, ker na vlaku vedno srečam zanimive ljudi.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Matjaž Brojan, radijski upokojenec, je novinar z dušo in srcem. Raziskovalna in zbirateljska žilica mu še vedno ne dasta miru, prebiranje vsakodnevih novic, predvsem z njegovega, domžalskega konca, pa mu oplemeniti njegov vsakdan. Svoje radijsko delo še vedno vzorno hrani in delček tega je prelil tudi na papir. Avtor kar nekaj knjig je zdaj predstavil najnovejšo, Poti slovenskih legend s podnaslovom Radijska serija o nenavadnostih svojevrstnega izročila Slovencev. Matjaža Brojana je vedno lepo obiskati.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Da upokojenca Jureta Černiča ni skoraj nikoli doma, nam je povedal družinski izdajalec. Če ni na telovadbi, prepeva v partizanskem pevskem zboru ali pa je skočil na odbojko. Je avtor nekaj literarnih del za mladino, tudi zbirke pravljic in slikanic. Mimogrede napiše kratko zgodbo in za zadnjo, ki jo je poslal na literarni natečaj programa ARS, je pred dnevi prejel prvo nagrado. To pa še ni vse. Začel se je učiti igrati klavir.
Univerza za tretje življenjsko obdobje vstopa v 37. študijsko leto. Študij med epidemijo je prinesel nova spoznanja, nov način dela, pa tudi nove vsebine. Kako bo potekalo to študijsko leto, razlagajo gostje Lucije Fatur.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ljubezen do medicine je prim. dr. Miloša Lužnika pripeljala do tega, da je postal prvi pediater v koroški regiji. V slovenjegraški bolnišnici je postavil na noge pediatrični oddelek in uvedel pediatrično doktrino, vključno s preventivno dejavnostjo. Dolgo si je prizadeval za gradnjo novega oddelka, v katerega so se leta 1983 vendarle preselili. Ves čas si je prizadeval, da bi bil pediatrični oddelek kar najbolj prijazen tako do malih bolnikov kot tudi njihovih staršev. Danes je gospod Miloš Lužnik pri svojih 97-ih letih še vedno aktiven, rad pripoveduje tudi o ljubezni do gora in o podpori svoji ženi Kazimiri pri njenih tekaških maratonskih podvigih, s katero se veselita vsakega dne in srečanj z otroki in vnuki. V pogovoru z Lucijo Fatur pa vendarle nista mogla mimo časa, v katerem smo se znašli.
"Če je volja, je tudi pot," je prepričana Marjana Dornik, ki si je v manj kot letu dni, odkar je v Domu starejših Notranje Gorice, po zdravstvenih zapletih zelo opomogla in se zdaj spet ukvarja z dejavnostmi, ki jo veselijo. Rada se spominja let, ko je v osnovni šoli poučevala matematiko, rada razmišlja o časih, v katerih živimo, predvsem pa rada pokaže svoje prav posebne izdelke. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
V Storžu bomo danes spoznali 87-letnega Ivana Albrehta. Rodil se je v Ljubljani leta 1933, del otroštva je preživel v Poljanski dolini, del pa v Zasavju v bližini Hrastnika. Služboval je v bližnjih Trbovljah. S svojo inovativnostjo je poskrbel za številne izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica pa ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove "cicke" oziroma "luftpona" – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta. Pripravo, ki jo pozna še iz otroštva, saj je z njo velikokrat prečkal reko, je predstavil tudi Andreji Gradišar. Obiskala ga je v Trbovljah, v katerih živi danes, pogovor pa sta posnela kar ob "luftponu" v bližini Zidanega Mosta; tam ju je – kot boste slišali – tu in tam zmotil mimovozeči vlak.
Marina Aparnik je pedagoginja, zborovodkinja in glasbenica, potomka stare kamniške družine fotografov in glasbenikov, ki še vedno deluje v Delavsko-kulturnem društvu Solidarnost; to ima prostore nad tamkajšnjo kavarno Veronika. Cirila Štuber jo je povabila pred mikrofon zaradi še vedno živih spominov na mladinske delovne brigade, ki se jih je udeležila v študentskih časih.
Demenca, katere najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, se mnogokrat tiho prikrade v družino. Pozabljivost, morda nekoliko drugačno vedenje – oboje lahko pripisujemo tudi običajni starosti, zato je pozneje spoznanje, da je nekdo izmed svojcev zbolel za demenco, lahko še toliko bolj boleče in skrb zbujajoče. Kdaj moramo biti na vedenje svojca pozornejši, kdaj moramo posumiti na morebitno demenco? Lucija Fatur se je pogovarjala s Saro Kelnarič, glavno medicinsko sestro v Centru starejših Notranje Gorice DEOS, vodjo zdravstvene nege in oskrbe, ki zelo dobro pozna vse poti in stranpoti demence in skrb, ki jo občutijo svojci.
Ste stari 60 let ali več in radi pišete? Če da, je tokratna oddaja Storž namenjena prav vam. Mestna knjižnica Ljubljana je namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije že 8. februarja razpisala natečaj za najboljšo zgodbo "Zgodbe mojega kraja", letošnja tema pa je "Kako smo nekoč preživljali počitnice". Zaključiti bi morali aprila, vendar so zbiranje zgodb zaradi epidemije podaljšali do 1. septembra. Še vedno je torej mesec dni časa, da svoje spomine, povezane s preživljanjem počitnic v vašem kraju ali drugje po Sloveniji, ubesedite z ne več kot 1600 besedami in se potegujete za eno od desetih lepih nagrad. "Starejši imajo vedno veliko spominov," pravi Anja Frković Tršan, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti v Službi za razvoj in območnost v Mestni knjižnici Ljubljana.
Staranje prinaša težave s spominom, predvsem kratkoročnim. Vendar z rednim izvajanjem vaj, ki jih priporoča certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar, lahko okrepimo svoje sposobnosti pomnjenja in pozornosti. Koristno je reševanje križank, pa tudi izvajanje vaj za ravnotežje, poslušanje in pripovedovanje ter nova poznanstva.
Prof. Alberto Avguštinčič je dolga leta poučeval filozofijo in sociologijo dijake Poljanske gimnazije. Po upokojitvi se je dejavno vključil v življenje v svoji soseski in četrtni skupnosti. Pred sedmimi leti je izdal avtobiografsko knjigo Vonj pečenih jabolk, v kateri je opisal svoje življenje brez staršev v rejniški družini. Pravkar je izšla njegova druga knjiga z naslovom Kdo sem, v pripravi pa je že tretja. Prof. Alberto Avguštinčič ima zelo pozitiven odnos do starosti in staranja. Prav o tem je začela pogovor z njim Cirila Štuber, ki ga je povabila pred mikrofon.
Društvo prijateljev družine Trojane šteje 20 članic in vse, razen dveh, so upokojenke. Medsebojno druženje na delavnicah ročnih del, izletih in telovadbi jim veliko pomeni. V času epidemije so morale druženje v prostorih društva sicer prekiniti, a želja po dejavnem življenju in druženju je povzročila, da se zdaj dnevno skupaj odpravijo na sprehod. Vsak dan tako nekatere med njimi naredijo vsaj 8000 korakov, izmenjajo novice, recepte in druga drugo spodbujajo. Naši sogovornici bosta predsednica društva Nada Smrkolj in blagajničarka Magda Strasser.
Premnogokrat velja stereotip, da je spolnost le domena mlajših. Ali zrela leta res pomenijo konec spolnega življenja? Ali starejši spolnosti sploh ne potrebujejo? Da so vse to res le stereotipi in da je spolnost starejših lahko tudi drugačna, se je Peter Močnik pogovarjal s Frosino Krstanosko, dr. med., specialistko internistko in specialistko spolne medicine.
Lahko bi rekli, da našo tokratno sogovornico na nek način že poznate. Vam je morda znano, če rečemo Kristina iz Velikih Poljan? To je tista gospa, ki v Svetovalnem servisu rada zastavi kakšno vprašanje ali pokliče, ko odpremo telefone ob različnih temah. In smo jo prosili za pogovor. Prijazno in z veseljem se je odzvala. Obiskala jo je Lucija Fatur, ki pravi, da ko spoznaš gospo Kristino Zajec, se zaveš, da moraš v življenju vedno najti svetlo plat in nekaj, kar te nenehno spodbuja, da greš naprej. Gospa Kristina je res naša zvesta poslušalka in tako sta tudi začeli pogovor.
Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo za njeno mamo branje brezdelje. 40 let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Pri 65-ih se je vrnila v Izolo in začela pisati pesmi. Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi pod kateri se je podpisala, trenutno piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izoljanski tednik Mandrač. Bogato skrinjo življenjskih izkušenj, spoznanj in razmišljanj je odprla Darji Pograjc, ki je pogovor posnela za oddajo Storž.
PRODOR je študentski inovativni projekt z namenom osveščanja o zdravem načinu življenja. Pri projektu sodelujejo študentje Zdravstvene fakultete, Fakultete za družbene vede, Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in Zveza društev upokojencev Slovenije. Študentje na ta način pridobijo praktične izkušnje že med študijem, cilj pa je, da bi bili starostniki kar najdlje samooskrbni in ne bI potrebovali pomoči storitev dolgotrajne oskrbe.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov
