Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z gospo Ano Rup
Če ne poznate gospe Ane Rup, pa skoraj gotovo poznate kulinarično specialiteto, po kateri je poznana. Če vam omenimo ime “Ančka” ali štruklje, morda že veste, o čem se je Lucija Fatur pogovarjala s tokratno sogovornico. Gospa Ana Rup je življenje posvetila delu, ki ga je že od malih nog z veseljem opravljala in razveseljevala svoje goste.
Jaz sem tista Ančka, ki sem začela s štruklji. Ko sem zaključevala osnovno šolo, sem šla že na trgovski tečaj v Škofjo Loko. Takrat še nisem bila stara 14 let, zato so me starši vzeli iz šole in rekli “delat pojdi” in tako sem naredila trgovski tečaj. Po naključju sem prišla v službo v malo podjetje – slaščičarna in kavarna Kranj – in tam sem ostala skoraj 17 let. Naenkrat sem pomislila, kaj bi bilo, če bi imela svojo gostilno.
Kmalu zatem je opravila tudi tečaj za privatne gostince, svoj dom v Čirčah pa je nekoliko prilagodila in ustvarila prostor za okoli 20 stolov. Gostje iz slaščičarne so ji predlagali, naj poleg običajnih slaščic ponudi tudi štruklje.
Mi smo takrat orali ledino s temi štruklji. Imeli smo tudi drugo domačo hrano – gorenjski ričet, ajdove žgance, kmečko pojedino in tako naprej. Potem pa smo začeli še z orehovo potico, spekli smo jih čez 100 za praznike. To so bile potice, težke po 4 kile, ki se v gostilni Ančka v Šenčurju pečejo še danes.
Gostilna Ančka v Šenčurju obratuje že skoraj pet desetletij, uspeh pa gospa Ana pripisuje trdemu delu. Začetki so bili, kot sama pravi, težki, saj je primanjkovalo sestavin, štruklji pa so se kljub vsemu obdržali skozi vsa leta. V preteklosti je bilo največ gostov pozimi, v času smučarske sezone, ko na smučiščih še ni bilo tako pestre ponudbe hrane kot danes.
Spomnim se kakšne nedelje popoldne, ko nismo niti ene kave prodali, ker so ljudje samo čakali na prostor, da bodo eni pojedli in šli in se bodo lahko drugi usedli. Vse to je bilo zelo zanimivo, ampak to, kako smo takrat garali, pa samo mi vemo!
Še vedno dobre volje in z lepimi spomini gospa Ana zdaj živi v Domu upokojencev Kranj, kamor je prišla po moževi smrti. Pravi, da se počuti dobro, ima svojo sobo s kopalnico in počne to, kar si sama želi. Našla je tudi novo dejavnost, s katero si krajša dneve – klekljanje.
To je moja strast. Doma sem klekljala še kot otrok in takrat smo se vsi majhni otroci učili klekljati. Ko sem šla v službo, nisem nič klekljala, odkar pa sem v pokoju, sem malo po malo spet začela in zdaj spet kar precej klekljam. Imam enega steklarja, ki mi da izdelke lepo v steklo, veliko delam tudi za hčerko in prijatelje. Naredim kakšen prtiček, za hčerko pa sem naredila tudi zaveso.
889 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pogovor z gospo Ano Rup
Če ne poznate gospe Ane Rup, pa skoraj gotovo poznate kulinarično specialiteto, po kateri je poznana. Če vam omenimo ime “Ančka” ali štruklje, morda že veste, o čem se je Lucija Fatur pogovarjala s tokratno sogovornico. Gospa Ana Rup je življenje posvetila delu, ki ga je že od malih nog z veseljem opravljala in razveseljevala svoje goste.
Jaz sem tista Ančka, ki sem začela s štruklji. Ko sem zaključevala osnovno šolo, sem šla že na trgovski tečaj v Škofjo Loko. Takrat še nisem bila stara 14 let, zato so me starši vzeli iz šole in rekli “delat pojdi” in tako sem naredila trgovski tečaj. Po naključju sem prišla v službo v malo podjetje – slaščičarna in kavarna Kranj – in tam sem ostala skoraj 17 let. Naenkrat sem pomislila, kaj bi bilo, če bi imela svojo gostilno.
Kmalu zatem je opravila tudi tečaj za privatne gostince, svoj dom v Čirčah pa je nekoliko prilagodila in ustvarila prostor za okoli 20 stolov. Gostje iz slaščičarne so ji predlagali, naj poleg običajnih slaščic ponudi tudi štruklje.
Mi smo takrat orali ledino s temi štruklji. Imeli smo tudi drugo domačo hrano – gorenjski ričet, ajdove žgance, kmečko pojedino in tako naprej. Potem pa smo začeli še z orehovo potico, spekli smo jih čez 100 za praznike. To so bile potice, težke po 4 kile, ki se v gostilni Ančka v Šenčurju pečejo še danes.
Gostilna Ančka v Šenčurju obratuje že skoraj pet desetletij, uspeh pa gospa Ana pripisuje trdemu delu. Začetki so bili, kot sama pravi, težki, saj je primanjkovalo sestavin, štruklji pa so se kljub vsemu obdržali skozi vsa leta. V preteklosti je bilo največ gostov pozimi, v času smučarske sezone, ko na smučiščih še ni bilo tako pestre ponudbe hrane kot danes.
Spomnim se kakšne nedelje popoldne, ko nismo niti ene kave prodali, ker so ljudje samo čakali na prostor, da bodo eni pojedli in šli in se bodo lahko drugi usedli. Vse to je bilo zelo zanimivo, ampak to, kako smo takrat garali, pa samo mi vemo!
Še vedno dobre volje in z lepimi spomini gospa Ana zdaj živi v Domu upokojencev Kranj, kamor je prišla po moževi smrti. Pravi, da se počuti dobro, ima svojo sobo s kopalnico in počne to, kar si sama želi. Našla je tudi novo dejavnost, s katero si krajša dneve – klekljanje.
To je moja strast. Doma sem klekljala še kot otrok in takrat smo se vsi majhni otroci učili klekljati. Ko sem šla v službo, nisem nič klekljala, odkar pa sem v pokoju, sem malo po malo spet začela in zdaj spet kar precej klekljam. Imam enega steklarja, ki mi da izdelke lepo v steklo, veliko delam tudi za hčerko in prijatelje. Naredim kakšen prtiček, za hčerko pa sem naredila tudi zaveso.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tudi starejši so pogosto žrtve najrazličnejšega nasilja – fizičnega, psihičnega, finančnega, spolnega, svojci jih pogosto zanemarjajo. Nasilje do starejših je pogosto prikrito, včasih se ga tisti, ki ga izvajajo, niti ne zavedajo. V molk pa se zavijejo tudi žrtve zlorab. Starejše osebe, ki so žrtve nasilja, lahko od 1. julija letos pokličejo na brezplačni anonimni telefon Skupnosti centrov za socialno delo, kjer jim bodo pomagali in svetovali. Obliko pomoči bo predstavila Sendi Murgel, pravnica iz Skupnosti centrov za socialno delo.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Prvi program se je maja mudil v Šentrupertu, v katerem smo na terenu spoznavali tamkajšnjo ponudbo in seveda ljudi. Tino Lamovšek je pot zanesla tudi v hišo Tilke Gorenc. Da gospa ne počiva, ne dokazuje le njen seznam dejavnosti – ta zajema vse od pisanja pesmi do pevskega zbora in folklornega plesa –, ampak tudi priznanje občine Šentrupert za razvejeno kulturno dejavnost v tretjem življenjskem obdobju. Ker pa je v bližini Dežele kozolcev, je Tilka Gorenc – ki jo gostimo v oddaji Storž – prav za to priložnost napisala pesem o teh lesenih stavbah. Foto: Tina Lamovšek
Včeraj dopoldne je na ljubljanskih Poljanah potekala prireditev, imenovana "Poljane pojejo", ki jo že peto leto zapored organizirajo Društvo upokojencev Poljane, Dom upokojencev Center in Četrtna skupnost Center. Dogodek je med seboj povezal različne generacije in ustanove, od vrtca do doma upokojencev, vsem pa je skupna ljubezen do petja. Kako je pred štirimi leti sploh prišlo do ideje za to majsko prireditev, je Juretu Čepinu povedala Jera Grobelnik, direktorica doma upokojencev Center.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tovarištvo, medsebojna pomoč, delovanje v skromnih razmerah ? so spomini, ki jih iz časa druge svetovne vojne nosi v srcu partizanka, zdravnica in znanstvenica dr. Zora Konjajev. Rojena na Ptuju, izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev, ves čas pa je živela v Ljubljani. Kot mlado študentko jo je ujela vojna, ki se ji je priključila. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, po osvoboditvi pa diplomirala, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in življenje posvetila tudi profesuri in znanstvenemu raziskovanju. V tednu, ko slavimo 70 let svobode, sta z Lucijo Fatur začeli pogovor prav o svobodi. Kaj je pravzaprav svoboda?
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov