Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z gospo Ano Rup
Če ne poznate gospe Ane Rup, pa skoraj gotovo poznate kulinarično specialiteto, po kateri je poznana. Če vam omenimo ime “Ančka” ali štruklje, morda že veste, o čem se je Lucija Fatur pogovarjala s tokratno sogovornico. Gospa Ana Rup je življenje posvetila delu, ki ga je že od malih nog z veseljem opravljala in razveseljevala svoje goste.
Jaz sem tista Ančka, ki sem začela s štruklji. Ko sem zaključevala osnovno šolo, sem šla že na trgovski tečaj v Škofjo Loko. Takrat še nisem bila stara 14 let, zato so me starši vzeli iz šole in rekli “delat pojdi” in tako sem naredila trgovski tečaj. Po naključju sem prišla v službo v malo podjetje – slaščičarna in kavarna Kranj – in tam sem ostala skoraj 17 let. Naenkrat sem pomislila, kaj bi bilo, če bi imela svojo gostilno.
Kmalu zatem je opravila tudi tečaj za privatne gostince, svoj dom v Čirčah pa je nekoliko prilagodila in ustvarila prostor za okoli 20 stolov. Gostje iz slaščičarne so ji predlagali, naj poleg običajnih slaščic ponudi tudi štruklje.
Mi smo takrat orali ledino s temi štruklji. Imeli smo tudi drugo domačo hrano – gorenjski ričet, ajdove žgance, kmečko pojedino in tako naprej. Potem pa smo začeli še z orehovo potico, spekli smo jih čez 100 za praznike. To so bile potice, težke po 4 kile, ki se v gostilni Ančka v Šenčurju pečejo še danes.
Gostilna Ančka v Šenčurju obratuje že skoraj pet desetletij, uspeh pa gospa Ana pripisuje trdemu delu. Začetki so bili, kot sama pravi, težki, saj je primanjkovalo sestavin, štruklji pa so se kljub vsemu obdržali skozi vsa leta. V preteklosti je bilo največ gostov pozimi, v času smučarske sezone, ko na smučiščih še ni bilo tako pestre ponudbe hrane kot danes.
Spomnim se kakšne nedelje popoldne, ko nismo niti ene kave prodali, ker so ljudje samo čakali na prostor, da bodo eni pojedli in šli in se bodo lahko drugi usedli. Vse to je bilo zelo zanimivo, ampak to, kako smo takrat garali, pa samo mi vemo!
Še vedno dobre volje in z lepimi spomini gospa Ana zdaj živi v Domu upokojencev Kranj, kamor je prišla po moževi smrti. Pravi, da se počuti dobro, ima svojo sobo s kopalnico in počne to, kar si sama želi. Našla je tudi novo dejavnost, s katero si krajša dneve – klekljanje.
To je moja strast. Doma sem klekljala še kot otrok in takrat smo se vsi majhni otroci učili klekljati. Ko sem šla v službo, nisem nič klekljala, odkar pa sem v pokoju, sem malo po malo spet začela in zdaj spet kar precej klekljam. Imam enega steklarja, ki mi da izdelke lepo v steklo, veliko delam tudi za hčerko in prijatelje. Naredim kakšen prtiček, za hčerko pa sem naredila tudi zaveso.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pogovor z gospo Ano Rup
Če ne poznate gospe Ane Rup, pa skoraj gotovo poznate kulinarično specialiteto, po kateri je poznana. Če vam omenimo ime “Ančka” ali štruklje, morda že veste, o čem se je Lucija Fatur pogovarjala s tokratno sogovornico. Gospa Ana Rup je življenje posvetila delu, ki ga je že od malih nog z veseljem opravljala in razveseljevala svoje goste.
Jaz sem tista Ančka, ki sem začela s štruklji. Ko sem zaključevala osnovno šolo, sem šla že na trgovski tečaj v Škofjo Loko. Takrat še nisem bila stara 14 let, zato so me starši vzeli iz šole in rekli “delat pojdi” in tako sem naredila trgovski tečaj. Po naključju sem prišla v službo v malo podjetje – slaščičarna in kavarna Kranj – in tam sem ostala skoraj 17 let. Naenkrat sem pomislila, kaj bi bilo, če bi imela svojo gostilno.
Kmalu zatem je opravila tudi tečaj za privatne gostince, svoj dom v Čirčah pa je nekoliko prilagodila in ustvarila prostor za okoli 20 stolov. Gostje iz slaščičarne so ji predlagali, naj poleg običajnih slaščic ponudi tudi štruklje.
Mi smo takrat orali ledino s temi štruklji. Imeli smo tudi drugo domačo hrano – gorenjski ričet, ajdove žgance, kmečko pojedino in tako naprej. Potem pa smo začeli še z orehovo potico, spekli smo jih čez 100 za praznike. To so bile potice, težke po 4 kile, ki se v gostilni Ančka v Šenčurju pečejo še danes.
Gostilna Ančka v Šenčurju obratuje že skoraj pet desetletij, uspeh pa gospa Ana pripisuje trdemu delu. Začetki so bili, kot sama pravi, težki, saj je primanjkovalo sestavin, štruklji pa so se kljub vsemu obdržali skozi vsa leta. V preteklosti je bilo največ gostov pozimi, v času smučarske sezone, ko na smučiščih še ni bilo tako pestre ponudbe hrane kot danes.
Spomnim se kakšne nedelje popoldne, ko nismo niti ene kave prodali, ker so ljudje samo čakali na prostor, da bodo eni pojedli in šli in se bodo lahko drugi usedli. Vse to je bilo zelo zanimivo, ampak to, kako smo takrat garali, pa samo mi vemo!
Še vedno dobre volje in z lepimi spomini gospa Ana zdaj živi v Domu upokojencev Kranj, kamor je prišla po moževi smrti. Pravi, da se počuti dobro, ima svojo sobo s kopalnico in počne to, kar si sama želi. Našla je tudi novo dejavnost, s katero si krajša dneve – klekljanje.
To je moja strast. Doma sem klekljala še kot otrok in takrat smo se vsi majhni otroci učili klekljati. Ko sem šla v službo, nisem nič klekljala, odkar pa sem v pokoju, sem malo po malo spet začela in zdaj spet kar precej klekljam. Imam enega steklarja, ki mi da izdelke lepo v steklo, veliko delam tudi za hčerko in prijatelje. Naredim kakšen prtiček, za hčerko pa sem naredila tudi zaveso.
Oddaja Storž nas bo danes popeljala na Obalo, natančneje v Center za starejše občane Lucija. Od tam so namreč naše tokratne sogovornice: 89-letna upokojenka Ada Ograjšek, 74-letna upokojenka Marica Macura in delovna terapevtka v Centru Tedeja Rebula Šorgo. Darji Pograjc so razložile, kako teče življenje v Centru in kako se pripravljajo na največji športni dogodek leta – Senior mini olimpijado 2017. Oddaja Storž ob 10:30!
Univerza za tretje življenjsko obdobje že vse od leta 1984 ponuja najrazličnejše programe izobraževanja po vsej Sloveniji. Jesen je spet čas za nove vpise, zato bomo v tokratni oddaji predstavili nekatere programe, predstavili nov program za dodatno ciljno skupino in vas povabili na Dneve evropske kulturne dediščine, kjer se bo predstavila skupina programa Spoznajmo svoje mesto in domovino.
Pred časom smo vam že predstavili dve stanovalki Doma starejših občanov Fužine, ki sta se udeležili prav posebnega kolesarskega maratona, ki so ga organizirali v Domu. Ob času maratona Franja je namreč 55 kolesark in kolesarjev sedlo na sobna kolesa in vsak je poganjal pedala deset minut. S skupnimi močmi so premagali več kot 156 kilometrov. Pedala sta navdušeno poganjali tudi Vera Žnidaršič in Ana Golob.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco. Domačijo predstavljamo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jožica Rogelj iz Novega mesta ima rada naravo, druženje, hribe, tek in športna tekmovanja. Srečate jo lahko na istrskem in ljubljanskem maratonu ter na gorskem maratonu štirih občin v Podbrdu. Njeno vodilo je, da se v starosti človek ne sme zapustiti. Kljub sedemdesetim je v njej še vedno tekmovalni duh. Zakaj vse svoje tekmovalne uspehe tudi zabeleži, pa boste med drugim izvedeli v četrtkovi oddaji Storž na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gost današnje oddaje je še vedno aktiven upokojenec, sicer pa nekdanji direktor Lesnine. Pravi, da ni človek hobijev, zato se je vključil v prostovoljno delo, pomagal je npr. pri organiziranju pro-bono zdravstvene ambulante za bolnike brez zavarovanja. Nekaj svoje dejavnosti bo predstavil v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Magistrica Andrejka Fatur Videtič je juniorka med seniorji. Pred upokojitvijo pred tremi leti je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Po poklicu je zdravnica s specializacijo medicine dela, prometa in športa, delala pa je na področju poklicne rehabilitacije. Je tudi sodna izvedenka za medicino dela, prometa in športa. K svojemu aktivnemu življenju je dodala še novinarski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. O sebi in svojem delu bo pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Idilična južnoitalijanska pokrajina Cilento je skupek sedemdesetih vasi, razkropljenih med morjem in hribi. Med 60 tisoč prebivalci jih ima tisoč okoli sto let ali več. Povprečna starost domačinov presega italijansko povprečje za šest let, pri domačinkah pa celo za osem in se zaenkrat ustavlja pri 92-ih. Po najnovejših ugotovitvah znanstvenikov naj bi se skrivnost dolgoživosti skrivala – v črevesju. Ali je to res, se je vprašal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki se je odpeljal v Cilento, se tam srečal s stoletniki in znanstveniki ter posnel tokratno oddajo Storž.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je prisotna že 33 let in v nacionalno mrežo povezuje 52 univerz po Sloveniji, deluje tudi skupina »Dom, kultura bivanja, oprema in prenova«. Slušateljice in slušatelji se posvečajo prilagoditvam v domačem okolju, oblikovali so tudi kriterije za prepoznavanje kritičnih in potencialno problematičnih mest v stanovanju, opozarjajo na najbolj kritična mesta v vsakem domu. Da bomo zdravi in varni v svojem domu, smo v tokratno oddajo povabili nekatere slušateljice omenjene študijske skupine.
Neveljaven email naslov