Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z gospo Ano Rup
Če ne poznate gospe Ane Rup, pa skoraj gotovo poznate kulinarično specialiteto, po kateri je poznana. Če vam omenimo ime “Ančka” ali štruklje, morda že veste, o čem se je Lucija Fatur pogovarjala s tokratno sogovornico. Gospa Ana Rup je življenje posvetila delu, ki ga je že od malih nog z veseljem opravljala in razveseljevala svoje goste.
Jaz sem tista Ančka, ki sem začela s štruklji. Ko sem zaključevala osnovno šolo, sem šla že na trgovski tečaj v Škofjo Loko. Takrat še nisem bila stara 14 let, zato so me starši vzeli iz šole in rekli “delat pojdi” in tako sem naredila trgovski tečaj. Po naključju sem prišla v službo v malo podjetje – slaščičarna in kavarna Kranj – in tam sem ostala skoraj 17 let. Naenkrat sem pomislila, kaj bi bilo, če bi imela svojo gostilno.
Kmalu zatem je opravila tudi tečaj za privatne gostince, svoj dom v Čirčah pa je nekoliko prilagodila in ustvarila prostor za okoli 20 stolov. Gostje iz slaščičarne so ji predlagali, naj poleg običajnih slaščic ponudi tudi štruklje.
Mi smo takrat orali ledino s temi štruklji. Imeli smo tudi drugo domačo hrano – gorenjski ričet, ajdove žgance, kmečko pojedino in tako naprej. Potem pa smo začeli še z orehovo potico, spekli smo jih čez 100 za praznike. To so bile potice, težke po 4 kile, ki se v gostilni Ančka v Šenčurju pečejo še danes.
Gostilna Ančka v Šenčurju obratuje že skoraj pet desetletij, uspeh pa gospa Ana pripisuje trdemu delu. Začetki so bili, kot sama pravi, težki, saj je primanjkovalo sestavin, štruklji pa so se kljub vsemu obdržali skozi vsa leta. V preteklosti je bilo največ gostov pozimi, v času smučarske sezone, ko na smučiščih še ni bilo tako pestre ponudbe hrane kot danes.
Spomnim se kakšne nedelje popoldne, ko nismo niti ene kave prodali, ker so ljudje samo čakali na prostor, da bodo eni pojedli in šli in se bodo lahko drugi usedli. Vse to je bilo zelo zanimivo, ampak to, kako smo takrat garali, pa samo mi vemo!
Še vedno dobre volje in z lepimi spomini gospa Ana zdaj živi v Domu upokojencev Kranj, kamor je prišla po moževi smrti. Pravi, da se počuti dobro, ima svojo sobo s kopalnico in počne to, kar si sama želi. Našla je tudi novo dejavnost, s katero si krajša dneve – klekljanje.
To je moja strast. Doma sem klekljala še kot otrok in takrat smo se vsi majhni otroci učili klekljati. Ko sem šla v službo, nisem nič klekljala, odkar pa sem v pokoju, sem malo po malo spet začela in zdaj spet kar precej klekljam. Imam enega steklarja, ki mi da izdelke lepo v steklo, veliko delam tudi za hčerko in prijatelje. Naredim kakšen prtiček, za hčerko pa sem naredila tudi zaveso.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pogovor z gospo Ano Rup
Če ne poznate gospe Ane Rup, pa skoraj gotovo poznate kulinarično specialiteto, po kateri je poznana. Če vam omenimo ime “Ančka” ali štruklje, morda že veste, o čem se je Lucija Fatur pogovarjala s tokratno sogovornico. Gospa Ana Rup je življenje posvetila delu, ki ga je že od malih nog z veseljem opravljala in razveseljevala svoje goste.
Jaz sem tista Ančka, ki sem začela s štruklji. Ko sem zaključevala osnovno šolo, sem šla že na trgovski tečaj v Škofjo Loko. Takrat še nisem bila stara 14 let, zato so me starši vzeli iz šole in rekli “delat pojdi” in tako sem naredila trgovski tečaj. Po naključju sem prišla v službo v malo podjetje – slaščičarna in kavarna Kranj – in tam sem ostala skoraj 17 let. Naenkrat sem pomislila, kaj bi bilo, če bi imela svojo gostilno.
Kmalu zatem je opravila tudi tečaj za privatne gostince, svoj dom v Čirčah pa je nekoliko prilagodila in ustvarila prostor za okoli 20 stolov. Gostje iz slaščičarne so ji predlagali, naj poleg običajnih slaščic ponudi tudi štruklje.
Mi smo takrat orali ledino s temi štruklji. Imeli smo tudi drugo domačo hrano – gorenjski ričet, ajdove žgance, kmečko pojedino in tako naprej. Potem pa smo začeli še z orehovo potico, spekli smo jih čez 100 za praznike. To so bile potice, težke po 4 kile, ki se v gostilni Ančka v Šenčurju pečejo še danes.
Gostilna Ančka v Šenčurju obratuje že skoraj pet desetletij, uspeh pa gospa Ana pripisuje trdemu delu. Začetki so bili, kot sama pravi, težki, saj je primanjkovalo sestavin, štruklji pa so se kljub vsemu obdržali skozi vsa leta. V preteklosti je bilo največ gostov pozimi, v času smučarske sezone, ko na smučiščih še ni bilo tako pestre ponudbe hrane kot danes.
Spomnim se kakšne nedelje popoldne, ko nismo niti ene kave prodali, ker so ljudje samo čakali na prostor, da bodo eni pojedli in šli in se bodo lahko drugi usedli. Vse to je bilo zelo zanimivo, ampak to, kako smo takrat garali, pa samo mi vemo!
Še vedno dobre volje in z lepimi spomini gospa Ana zdaj živi v Domu upokojencev Kranj, kamor je prišla po moževi smrti. Pravi, da se počuti dobro, ima svojo sobo s kopalnico in počne to, kar si sama želi. Našla je tudi novo dejavnost, s katero si krajša dneve – klekljanje.
To je moja strast. Doma sem klekljala še kot otrok in takrat smo se vsi majhni otroci učili klekljati. Ko sem šla v službo, nisem nič klekljala, odkar pa sem v pokoju, sem malo po malo spet začela in zdaj spet kar precej klekljam. Imam enega steklarja, ki mi da izdelke lepo v steklo, veliko delam tudi za hčerko in prijatelje. Naredim kakšen prtiček, za hčerko pa sem naredila tudi zaveso.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Jasna Müller svoj 90. rojstni dan praznuje v istem letu kot nacionalni radio, ki jo spremlja že od otroštva, saj je bil njen oče član prve radijske igralske skupine. Svoje poklicno življenje je gospa Müller posvetila medicini in anesteziologiji. Prosti čas pa smučanju in planinarjenju. Po upokojitvi se je začela ukvarjati s slikanjem. Prepričana je namreč, da mora človek ob upokojitvi razpeti krila.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Franc Slavko Miklavčič je po poklicu mizar, v pokoju pa je že 25 let. Zadnjih sedem let živi v Domu starejših občanov Grosuplje, v katerem se počuti zelo dobro. S ponosom pripoveduje o svojih vnukih, ker pa ga aparat za kisik nekoliko omejuje pri gibanju, je pred časom odkril zanimivo dejavnost, s katero si krajša čas – barva pobarvanke.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pred vrati je 18. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo zasedel prostor Cankarjevega doma v Ljubljani od 1. do 3. oktobra 2018. Številne vsebine, predavanja, okrogle mize in nastopi bodo ponovno privabili generacijo starejših, ki se bo pomešala z najmlajšimi in tako tudi letos ne bo izostal pridih medgeneracijskega sodelovanja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Medgeneracijsko društvo za samopomoč Tromostovje iz Ljubljane deluje od januarja 2014 in združuje več generacij skozi program Skupine starih ljudi za samopomoč. Gre za pogovorno skupino, izbirajo pa teme, ki so jim skupne. Ena največjih socialnih stisk starejšega človeka je osamljenost, v skupini pa se stkejo medsebojni odnosi in povezanost. Program pomeni socialno inovacijo in je kot tak edinstven v Evropi.
Že vse od leta 1984 Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje izobražuje in združuje generacijo v pokoju. Tokrat predstavljamo program v Domžalah, Škofji Loki, Ilirski Bistrici in Ljubljani. Novo študijsko leto se bo začelo oktobra, nekatere študijske skupine so nove, marsikje je še dovolj prostora.
Gospa Urška Vreček je ljubiteljica telovadbe, plesa in motorjev – z manjšim se vozi po opravkih v mestu. Sicer po poklicu krojačica je zdaj že 17 let v pokoju, vendar pravi, da je bilo njeno delo vedno tudi njen hobi, zato z veseljem še marsikaj zašije. Sedmo leto redno prihaja v Center dnevnih aktivnosti na Gosposvetski cesti v Ljubljani, kjer s kolegico vodita ciganske in orientalske plese, že 45 let je namestnica vodje pri telovadbi za dušo in telo, kot rečejo, 12 let pa vodi tudi jogo in pilates. Optimistična in nasmejana pravi, da ji časa vedno primanjkuje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Veliko starejših pri nas živi v hišah, ki so zanje prevelike, ali pa v stanovanjih, ki so v višjih nadstropjih ali pa niso prilagojena za njihovo bivanje. Skupnostne oblike bivanja, v katerih ima starejši svojo sobo, s sostanovalci pa si deli skupne prostore, kopalnico, kuhinjo, delavnico, kolesarnico, pralnico, so pri nas manj uveljavljene. Zaenkrat imamo skupnostno obliko bivanja starejših le v Davči, pa še ta je zrasla iz zasebne pobude. Zakaj se pri nas še ne razvijajo oblike sobivanja starejših v okviru domov za starejše in stanovanjskega sklada ter kakšna je njihova prihodnost? O tem z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Francka Mulej iz Radovljice je več kot tri desetletja živela na Hrvaškem, kjer se je ukvarjala tudi s turizmom. Zanimiva je njena pripoved, da je s prodajo čebule, vsako leto je namreč pridelala okrog deset ton čebule, uspela zgraditi hišo. Zdaj živi v domu starejših v Radovljici, v katerem je zelo dejavna, saj je predsednica sveta stanovalcev, na katerega lahko starejši naslavljajo svoje pripombe in težave.
Gospod Tomislav Tomič je v Sloveniji od leta 1959. Izhaja iz trgovske družine, v Ljubljani pa se je zaposlil v carinski službi in končal višjo in visoko šolo za zunanjo trgovino. S sorodniki ima še vedno stike, kmalu pa bo 2 leti, odkar je prišel v Dom starejših občanov v Grosuplju. Pri svojih 84-ih letih ostaja aktiven, rad se spominja vseh lepih preteklih let, ki jih je preživel s svojo družino, veliko pa razmišlja tudi o tretjem življenjskem obdobju. Po spletu okoliščin odločitev za odhod v Dom ni bila težka.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tržičan Jože Gros je spomladi praznoval 90. rojstni dan. Pred kratkim je izšla tudi knjiga njegovih spominov Življenje tržiškega čevljarja. Nekaj drobcev iz svojega bogatega življenja in recept za dolgo življenje je opisal v oddaji Storž
Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota – vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Tudi Slovenec Vojko Gantar iz Idrije.
Tokratnega sogovornika oddaje Storž smo poiskali na skrajnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji. Že vse življenje se ukvarja z vinogradništvom, kar glede na njegovo lokacijo bivanja seveda ni čudno. Severina Gašparina, ki ga ljudje bolje poznajo kot Borisa in ki ga lahko vidite tudi na reklamnih panojih za tamkajšnjo vinsko klet, je v vasi Neblo v Goriških Brdih obiskala Andreja Čokl.
Neveljaven email naslov