Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletje gre počasi h koncu in učenci bodo kmalu spet sedli v šolske klopi ter obujali spomine na obdobje počitnic. Svoje spomine na učiteljski poklic pa je strnil tudi gospod Pavle Šramel, ki je v preteklosti poučeval v različnih krajih po Sloveniji. Rojen je bil v Mariboru, svojo mladost pa je preživel v Pamečah na Koroškem, kjer je kot rejenec pomagal na kmetiji. Obiskoval je meščansko šolo, nato pa je bil mobiliziran v nemško vojsko in bil poslan v Rusijo. Po prihodu domov je prebegnil med partizane, kjer je bil leto in pol.
Takoj po osvoboditvi so organizirali trimesečni tečaj za učitelje v Žalcu, ker je takrat manjkalo učiteljev. Potem so nas prerazporedili po celi Sloveniji in prvo službeno mesto je bila Solčava pri Logarski dolini.
Kot pravi sam, je bil učiteljski poklic takrat zelo cenjen, po opravljenem tečaju za učitelja pa je doštudiral na učiteljišču. Začetki so bili težki, saj je pouk v povsem požgani Solčavi potekal v župnišču, prisotna pa je bila tudi trema, ko je prvič stopil pred trideset učencev. Kljub vsemu pa so bili otroci pridni in marljivi.
Pravim, da nisem potem nikoli več tako pridnih učencev učil, kot so bili ti prvi. Marljivi, domače naloge delali … tako da je bilo kar v redu.
Kasneje je poučeval še v Nazarjah in v Rečici ob Savinji, leta 1963 pa se je preselil v Lipoglav pri Ljubljani, kjer je učiteljski poklic opravljal še nadaljnjih osem let. Po ženini smrti je razmišljal o odhodu v dom in se nato leta 2010 dokončno odločil ter prišel v Dom starejših občanov Ljubljana-Moste-Polje. Kljub svojim 90 letom starosti ostaja v koraku s časom, saj je opremljen z vso moderno tehnologijo – kamero, prenosnim računalnikom, tiskalnikom, mobilnim telefonom in lcd televizorjem.
Sem na tekočem, samo še zmeraj pa veliko manjka, dostikrat kaj narobe pritisneš, pa se vse podre. Sta pa vnuka prava strokovnjaka, ti mladi znajo. Danes je vsega na pretek – elektronike, glasbe, vsega mogočega … tako da je zanimivo.
Tudi v domu se udeležuje različnih aktivnosti, dobro pa se razume tudi s sostanovalci. Pravi, da še nikoli v življenju ni bil tako brezskrben, saj se mu ni treba ukvarjati z ogrevanjem in hrano, na voljo pa je tudi stalna zdravniška oskrba.
883 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Poletje gre počasi h koncu in učenci bodo kmalu spet sedli v šolske klopi ter obujali spomine na obdobje počitnic. Svoje spomine na učiteljski poklic pa je strnil tudi gospod Pavle Šramel, ki je v preteklosti poučeval v različnih krajih po Sloveniji. Rojen je bil v Mariboru, svojo mladost pa je preživel v Pamečah na Koroškem, kjer je kot rejenec pomagal na kmetiji. Obiskoval je meščansko šolo, nato pa je bil mobiliziran v nemško vojsko in bil poslan v Rusijo. Po prihodu domov je prebegnil med partizane, kjer je bil leto in pol.
Takoj po osvoboditvi so organizirali trimesečni tečaj za učitelje v Žalcu, ker je takrat manjkalo učiteljev. Potem so nas prerazporedili po celi Sloveniji in prvo službeno mesto je bila Solčava pri Logarski dolini.
Kot pravi sam, je bil učiteljski poklic takrat zelo cenjen, po opravljenem tečaju za učitelja pa je doštudiral na učiteljišču. Začetki so bili težki, saj je pouk v povsem požgani Solčavi potekal v župnišču, prisotna pa je bila tudi trema, ko je prvič stopil pred trideset učencev. Kljub vsemu pa so bili otroci pridni in marljivi.
Pravim, da nisem potem nikoli več tako pridnih učencev učil, kot so bili ti prvi. Marljivi, domače naloge delali … tako da je bilo kar v redu.
Kasneje je poučeval še v Nazarjah in v Rečici ob Savinji, leta 1963 pa se je preselil v Lipoglav pri Ljubljani, kjer je učiteljski poklic opravljal še nadaljnjih osem let. Po ženini smrti je razmišljal o odhodu v dom in se nato leta 2010 dokončno odločil ter prišel v Dom starejših občanov Ljubljana-Moste-Polje. Kljub svojim 90 letom starosti ostaja v koraku s časom, saj je opremljen z vso moderno tehnologijo – kamero, prenosnim računalnikom, tiskalnikom, mobilnim telefonom in lcd televizorjem.
Sem na tekočem, samo še zmeraj pa veliko manjka, dostikrat kaj narobe pritisneš, pa se vse podre. Sta pa vnuka prava strokovnjaka, ti mladi znajo. Danes je vsega na pretek – elektronike, glasbe, vsega mogočega … tako da je zanimivo.
Tudi v domu se udeležuje različnih aktivnosti, dobro pa se razume tudi s sostanovalci. Pravi, da še nikoli v življenju ni bil tako brezskrben, saj se mu ni treba ukvarjati z ogrevanjem in hrano, na voljo pa je tudi stalna zdravniška oskrba.
Gost današnje oddaje je še vedno aktiven upokojenec, sicer pa nekdanji direktor Lesnine. Pravi, da ni človek hobijev, zato se je vključil v prostovoljno delo, pomagal je npr. pri organiziranju pro-bono zdravstvene ambulante za bolnike brez zavarovanja. Nekaj svoje dejavnosti bo predstavil v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Magistrica Andrejka Fatur Videtič je juniorka med seniorji. Pred upokojitvijo pred tremi leti je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Po poklicu je zdravnica s specializacijo medicine dela, prometa in športa, delala pa je na področju poklicne rehabilitacije. Je tudi sodna izvedenka za medicino dela, prometa in športa. K svojemu aktivnemu življenju je dodala še novinarski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. O sebi in svojem delu bo pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Idilična južnoitalijanska pokrajina Cilento je skupek sedemdesetih vasi, razkropljenih med morjem in hribi. Med 60 tisoč prebivalci jih ima tisoč okoli sto let ali več. Povprečna starost domačinov presega italijansko povprečje za šest let, pri domačinkah pa celo za osem in se zaenkrat ustavlja pri 92-ih. Po najnovejših ugotovitvah znanstvenikov naj bi se skrivnost dolgoživosti skrivala – v črevesju. Ali je to res, se je vprašal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki se je odpeljal v Cilento, se tam srečal s stoletniki in znanstveniki ter posnel tokratno oddajo Storž.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je prisotna že 33 let in v nacionalno mrežo povezuje 52 univerz po Sloveniji, deluje tudi skupina »Dom, kultura bivanja, oprema in prenova«. Slušateljice in slušatelji se posvečajo prilagoditvam v domačem okolju, oblikovali so tudi kriterije za prepoznavanje kritičnih in potencialno problematičnih mest v stanovanju, opozarjajo na najbolj kritična mesta v vsakem domu. Da bomo zdravi in varni v svojem domu, smo v tokratno oddajo povabili nekatere slušateljice omenjene študijske skupine.
ANA GOLOB izhaja iz delavske družine, v kateri je bila najstarejša od šestih otrok. Želela je postati učiteljica, a zaradi pomanjkanja denarja si te želje žal ni mogla uresničiti. Je pa vsak prosti trenutek izkoristila za branje in si tako širila obzorja. Kot stanovalka Doma starejših občanov Fužine se je z veseljem vključila v projekt Lahkonočnice, o katerem in še o marsičem drugem pripoveduje v tokratni oddaji.
Gospa Veronika Konec je v Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah prišla pred letom dni. Za bivanje v domu se je odločila sama in je, kot pravi, navdušena. Spoznala je veliko novih ljudi, dogajanje v domu pa ji popestri prav vsak dan. V pogovoru bomo izvedeli tudi nekaj drobtinic iz njenega življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tisti, ki vam zgodovina slovenskih kinematografov ni tuja, ste verjetno že slišali za Franca Milošiča, legendo med nekdanjimi mestnimi kinooperaterji. V svoji 40-letni poklicni karieri je Ljubljančan delal vse, kar se je v kinu lahko delalo. Prodajal je karte, bil je biljeter, razvažal je filmske kopije ter delal kot reklamer, programski vodja, upravnik kina, urednik biltena Naš kino in vodja distribucije filmov za Slovenijo. Od kina se je poklicno poslovil leta 2000, a njegova ljubezen do filmske umetnosti z upokojitvijo ni zamrla. Pri skorajšnjih 76. letih Franc Milošič piše svojo filmsko enciklopedijo, na terenu zbira podatke o kinematografih po Sloveniji, napisal je celo že prvih nekaj strani knjige svojih spominov.
Zakonca Bogdanović, Marta in Gabre, sta se pred slabim letom preselila iz vasi Hrast v dom starejših v Črnomlju. Dom sta sprejela zelo dobro in sta zadovoljna v novem okolju, saj je osebje prijazno in komunikativno. Letos ju čaka zanimivo leto, saj bo gospod Gabre praznoval 95. rojstni dan, obenem pa bosta imela tudi 65 let skupne življenjske poti.
Gospa Vida Bukovac je že vse življenje izjemno aktivna. Poleg pedagoškega dela jo je ves čas spremljala tudi glasba, petje, ki mu svoj čas posveča še vedno. Že 24 let je predsednica Društva upokojenih pedagoških delavcev v Celju, doslej so izdali že nekaj avtorskih knjig, Pesmi in prigodnice so delo gospe Vide. Ob novem letu izdajo tudi knjigo veselih druženj, ki jo imenujejo Rastoča knjiga. Tri mandate je bila tudi predsednica slovenskega Društva upokojenih pedagoških delavcev. Obiskali smo jo na njenem domu v Celju, na Prekorju.
V tokratnem Storžu se podajamo v svet tekstila in na Plečnikov vrt. Pred mikrofon smo namreč povabili Gojko Bregar Pajagič, dr. tekstilne tehnologije, muzejsko svetovalko in konservatorsko-restavratorsko svetnico, ki je pred pol leta zaključila svojo poklicno pot v Narodnem muzeju Slovenije. Kljub upokojitvi na nek način še vedno skrbi za kulturno dediščino – je namreč ena od osmih ljudi, ki imajo to čast, da urejajo Plečnikov vrt v Ljubljani. O življenju pred in po upokojitvi se je pogovarjala z Darjo Pograjc.
Neveljaven email naslov