Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Tončka Stanonik izhaja iz družine, kjer je klekljal že njen oče, saj prihaja iz Žirov. Klekljanje jo spremlja že vse življenje, kot slavistka pa je klekljanju posvetila kar nekaj knjig, pravijo ji kar klekljarska pisateljica. Poleg tega je objavljala tudi pravljice in kratke otroške zgodbe na takratnem Radiu Ljubljana in v revijalnem tisku. O življenju, prepletenem s knjigami in klekljanjem se je s Tončko Stanonik pogovarjala Lucija Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Če ste kdaj kupovali čevlje v italijanski Gorici, potem poznate trgovine Kosič. Zdaj v njih dela že 3. generacija slovenske družine; tisti, ki je posel najbolj razvil in ga nato, tako kot je v navadi, prepustil svojim otrokom, je gospod Andrej Kosič. 82-letni upokojenec ima poleg smisla za čevlje in podjetništvo tudi umetniško žilico. Z njim se je pogovarjala Ana Skrt.
Oči svetovne javnosti bodo jutri, 12. februarja 2015, znova uprte v avstrijsko glavno mesto, saj bo tam potekal znameniti operni ples, že 58-i po vrsti. Za 5.150 plesnih gostov in poldrugi milijon televizijskih gledalcev bodo med drugim nastopili španski baritonist Carlos Alvarez, orkester Dunajske državne opere in debitanti salzburške plesne šole. V današnjem Storžu pa vašo pozornost, dragi poslušalci in poslušalke, usmerjamo k človeku, ki je tudi po navadi v središču pozornosti na dunajskem opernem plesu, a ne zaradi svojih plesnih talentov. Gradbeni podjetnik, oče, mož, samopromotor in član visokih krogov – vse to in še več se skriva za imenom Richard Lugner. Z njim sta se na Dunaju za oddajo Storž pogovarjali Nadia Petauer in Tina Lamovšek.
Gospa Ani Belina je mladostna gospa. Svoj dom v tretjem življenjskem obdobju je v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, v enoti Tabor, našla že pred skoraj 25-imi leti. Njena sobica je kot njena energija – mladostna, v barvah, z mnogimi prisrčnimi dodatki, predvsem pa stene krasijo njeni izdelki. Dolgočasja gospa Ani zares ne pozna, v aktivnostih uživa prav vsak dan. Del popoldneva sta z njo preživela Lucija Fatur in Peter Močnik.
Darinka Kladnik je upokojena novinarka in avtorica ducata knjig. Njena prva je izšla že leta 1990, ustvarjala pa je že dosti prej, od radijskih iger do romanov, mnogi so obležali tudi v predalu. K pisanju jo spodbuja zlasti zanimanje za preteklost. Njena zadnja knjiga pa je nekoliko drugačna. Na papir je namreč prenesla domislice svoje vnukinje in dodala še domislice drugih predšolskih otrok, da bi se ne izgubile in pozabile. Z njo spodbuja vse, ki imajo radi otroke, še zlasti pa babice in dedke, k ustvarjanju in ohranjanju otroške dediščine. V tokratni oddaji Storž bo Darinka Kladnik spregovorila o knjigi, o otroški domišljiji ter o odnosih med starimi starši in vnuki. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah je najstarejši dom za starejše pri nas, saj so prvih 20 stanovalcev sprejeli že leta 1871. Danes sodi v sam vrh institucionalnih ustanov, v kateri lahko biva 160 stanovalcev. Morda se kdo ne more odločiti za odhod v dom, saj se boji osamljenosti in občutka odrinjenosti. Gospe Ana Vetrih, Zofija Pungartnik in Angela Golob pa so svoje prijateljstvo stkale prav v domu, kjer so se spoznale, saj so prišle vsaka iz svojega kraja. O čaru svojega dela pa je Luciji Fatur za začetek nekaj povedala tudi direktorica Irena Vozlič.
Neveljaven email naslov