Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pri nas je trenutno 340.000 prebivalcev starejših od 65 let, po napovedi Eurostata pa naj bi se do leta 2050 število podvojilo. 20 odstotkov starejših od 65 let ni več sposobnih skrbeti zase in zato potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije so prepričani, da si starejši lahko pomagajo med sabo in prav to je cilj projekta Starejši za starejše, ki ga bo v tokratnem STORŽ-u predstavila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.
Janez Stupica je 80-letni upokojenec, ki ga šah spremlja vse življenje. Je šahovski mojster in štirikratni slovenski prvak ter tudi avtor številnih knjig ki so tako ali drugače povezane s kraljevsko igro. A v zadnjih letih pozornost posveča predvsem citatom, ki jih zbira in ureja več kot deset let. Tako počasi nastaja nova samostojna publikacija, ki je tik pred izdajo. Gre za zbirko citatov v dvajsetih jezikih, več kot 2500 avtorjev med katerimi najdemo tudi Janeza Stupico. Z njim se je o šahu, o urjenju možganov (med katerega sam ne prišteva reševanje križank) in seveda o citatih pogovarjala Nadia Petauer.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Našega tokratnega sogovornika je Lucija Fatur obiskala v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. V tem lepem domu, ki deluje šest let, je zares čutiti povezanost zaposlenih in stanovalcev, saj ima vsak stanovalec tako imenovano ključno osebo, nekoga od zaposlenih, s katerim preživi del svojega časa. Tudi gospod Otmar Sekavčnik kar ne more prehvaliti bivanja v tem domu. Dan pred pogovorom je praznoval častitljivih 90 let in kljub temu, da je upokojenec že 35 let, mu dela še vedno ne zmanjka. Z Lucijo Fatur sta obujala spomine na pretekla leta, najprej pa ga je vprašala, o čem je razmišljal ob tem lepem življenjskem jubileju.
V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.
Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.
Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Neveljaven email naslov