Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
890 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojenka Martina Šuhel je pretekli vikend pred vročino pobegnila na Pokljuko. Na kraško planoto se je odpravila s svojima zvestima prijateljicama, s katerima počne skoraj vse. Skupaj hodijo v planine in počitnikujejo ob morju. Kako so prijateljice preživele krajši pobeg v naravo, nam bo sogovornica zaupala ob obisku našega radijskega studia. Spregovorila bo tudi o svoji vedoželjnosti, za katero pravi, da ji je bila položena v zibelko in o knjigah, za katere ji ob vseh ostalih aktivnostih skoraj zmanjka časa. Pripravlja: Darja Pograjc.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tudi starejši so pogosto žrtve najrazličnejšega nasilja – fizičnega, psihičnega, finančnega, spolnega, svojci jih pogosto zanemarjajo. Nasilje do starejših je pogosto prikrito, včasih se ga tisti, ki ga izvajajo, niti ne zavedajo. V molk pa se zavijejo tudi žrtve zlorab. Starejše osebe, ki so žrtve nasilja, lahko od 1. julija letos pokličejo na brezplačni anonimni telefon Skupnosti centrov za socialno delo, kjer jim bodo pomagali in svetovali. Obliko pomoči bo predstavila Sendi Murgel, pravnica iz Skupnosti centrov za socialno delo.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Prvi program se je maja mudil v Šentrupertu, v katerem smo na terenu spoznavali tamkajšnjo ponudbo in seveda ljudi. Tino Lamovšek je pot zanesla tudi v hišo Tilke Gorenc. Da gospa ne počiva, ne dokazuje le njen seznam dejavnosti – ta zajema vse od pisanja pesmi do pevskega zbora in folklornega plesa –, ampak tudi priznanje občine Šentrupert za razvejeno kulturno dejavnost v tretjem življenjskem obdobju. Ker pa je v bližini Dežele kozolcev, je Tilka Gorenc – ki jo gostimo v oddaji Storž – prav za to priložnost napisala pesem o teh lesenih stavbah. Foto: Tina Lamovšek
Včeraj dopoldne je na ljubljanskih Poljanah potekala prireditev, imenovana "Poljane pojejo", ki jo že peto leto zapored organizirajo Društvo upokojencev Poljane, Dom upokojencev Center in Četrtna skupnost Center. Dogodek je med seboj povezal različne generacije in ustanove, od vrtca do doma upokojencev, vsem pa je skupna ljubezen do petja. Kako je pred štirimi leti sploh prišlo do ideje za to majsko prireditev, je Juretu Čepinu povedala Jera Grobelnik, direktorica doma upokojencev Center.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tovarištvo, medsebojna pomoč, delovanje v skromnih razmerah ? so spomini, ki jih iz časa druge svetovne vojne nosi v srcu partizanka, zdravnica in znanstvenica dr. Zora Konjajev. Rojena na Ptuju, izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev, ves čas pa je živela v Ljubljani. Kot mlado študentko jo je ujela vojna, ki se ji je priključila. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, po osvoboditvi pa diplomirala, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in življenje posvetila tudi profesuri in znanstvenemu raziskovanju. V tednu, ko slavimo 70 let svobode, sta z Lucijo Fatur začeli pogovor prav o svobodi. Kaj je pravzaprav svoboda?
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov