Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ana Krajnc, pionirka slovenske andragogike in soustanoviteljica univerze za tretje življenjsko obdobje o postavljanju ciljev po upokojitvi
Prof. dr. Ana Krajnc je s sodelavci zasnovala Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je danes največja mreža na področju izobraževanja starejših odraslih in njihovega državljanskega delovanja. Študirala je psihologijo in pedagogiko. Po prvi zaposlitvi na Zavodu za zaposlovanje v Ajdovščini se je usmerila v andragogiko. Otroštvo je preživljala v Ajdovščini pred drugo svetovno vojno. Ko se je oče vrnil iz Francije, je na Ustju pri Ajdovščini zgradil hišo. Do četrtega leta starosti zunanjega sveta ni zanavala. Nenadoma pa se je vse spremenilo. Ljudje niso več hodili iz hiš. Bil je sodni dan na vasi. Kot otrok ni ničesar razumela. Zakaj zažigajo slovenske knjige? Zakaj so stali pred zidom? Njihovo hišo so požgali, zato so se morali preseliti.
“Bila sem begunka, ta izkušnja me je zelo zaznamovala.”
Vzgojena je bila v duhu permisivne vzgoje. Ta način zahteva od staršev veliko tolerance in vživljanja v otrokove potrebe. Starša je nikoli nista telesno kaznovala ali poniževala. Tudi takrat ne, ko je na vrtu zakopala v zemljo edino igračo, punčko, ki jo je dobila od sorodnikov iz Trsta. Ko sta jo starša vprašala, kje je punčka, jima je povedala po pravici, saj je vedela, da ne bo sledila kazen.
“Še danes sem odkrita in mi ni težko povedati tako, kot mislim.”
Tretje življenjsko obdobje je zanjo zelo dragoceno. Človek je vse življenje pod pritiskom, kaj vse mora narediti. Ko se upokoji, prisila odpade.
“Ko greš v pokoj, se začne svoboda. Vendar si moraš sam postavljati cilje. Ljudje smo namreč bitja perspektive.”
Pred upokojitvijo nam cilje postavljajo drugi, potem pa smo prepuščeni sebi in in si moramo cilje postavljati sami. Tudi čas si moramo razporediti tako kot pred upokojitvijo.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ana Krajnc, pionirka slovenske andragogike in soustanoviteljica univerze za tretje življenjsko obdobje o postavljanju ciljev po upokojitvi
Prof. dr. Ana Krajnc je s sodelavci zasnovala Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je danes največja mreža na področju izobraževanja starejših odraslih in njihovega državljanskega delovanja. Študirala je psihologijo in pedagogiko. Po prvi zaposlitvi na Zavodu za zaposlovanje v Ajdovščini se je usmerila v andragogiko. Otroštvo je preživljala v Ajdovščini pred drugo svetovno vojno. Ko se je oče vrnil iz Francije, je na Ustju pri Ajdovščini zgradil hišo. Do četrtega leta starosti zunanjega sveta ni zanavala. Nenadoma pa se je vse spremenilo. Ljudje niso več hodili iz hiš. Bil je sodni dan na vasi. Kot otrok ni ničesar razumela. Zakaj zažigajo slovenske knjige? Zakaj so stali pred zidom? Njihovo hišo so požgali, zato so se morali preseliti.
“Bila sem begunka, ta izkušnja me je zelo zaznamovala.”
Vzgojena je bila v duhu permisivne vzgoje. Ta način zahteva od staršev veliko tolerance in vživljanja v otrokove potrebe. Starša je nikoli nista telesno kaznovala ali poniževala. Tudi takrat ne, ko je na vrtu zakopala v zemljo edino igračo, punčko, ki jo je dobila od sorodnikov iz Trsta. Ko sta jo starša vprašala, kje je punčka, jima je povedala po pravici, saj je vedela, da ne bo sledila kazen.
“Še danes sem odkrita in mi ni težko povedati tako, kot mislim.”
Tretje življenjsko obdobje je zanjo zelo dragoceno. Človek je vse življenje pod pritiskom, kaj vse mora narediti. Ko se upokoji, prisila odpade.
“Ko greš v pokoj, se začne svoboda. Vendar si moraš sam postavljati cilje. Ljudje smo namreč bitja perspektive.”
Pred upokojitvijo nam cilje postavljajo drugi, potem pa smo prepuščeni sebi in in si moramo cilje postavljati sami. Tudi čas si moramo razporediti tako kot pred upokojitvijo.
Dolgoletna urednica revije Jana je pri osemdesetih še vedno neposredna in kritična. Budno spremlja vse, kar se dogaja doma in po svetu. S potapljanjem se sicer ne ukvarja več, še vedno pa se rada potepa po svetu.
Fanči Moljk, nekdanja učiteljica slovenščine, ki živi na Dolu pri Hrastniku, zase pravi, da ni pretirano aktivna. A seznam dejavnosti, s katerimi se ukvarja 73-letnica, dokazuje prav nasprotno. Upokojenka, katere zaščitni znak so rožnato-rdečkasti lasje, se namreč ukvarja z novinarstvom in pisateljevanjem, je pa tudi lokalna turistična vodnica, strastna popotnica in ambasadorka e-simbioze, pa še kaj bi se našlo. Več o dejavnostih, ki zapolnjujejo vsakdan Fanči Moljk, v pogovoru, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so poškodbe, povezane s padci, najpogostejše pri starejših osebah in so glavni razlog za bolečine, invalidnost, izgubo neodvisnosti in prezgodnjo smrt. Kako naj starejši sami poskrbijo za svojo varnost in kaj lahko za zmanjšanje nevarnosti padcev naredijo njegovi bližnji? Gosta sta Marija Tomšič z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in prof.dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Dr. Neda Pagon, urednica, publicistka, prevajalka, doktorica sociologije kulture, soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij (ISH) in založbe Studia Humanitatus zase pravi, da je trmasta, nestrpna do neumnosti, zaupa pa v delo. Spoštuje in zavestno goji intelektualni dvom kot temeljno določilnico. Založba je v slovenski prostor prinesla več kot dvesto prevodov temeljnih humanističnih del. S tokratno sogovornico pa bomo obudili tudi čas pred 25-imi leti. Pripravlja: Lucija Fatur
V današnji oddaji Storž bo z nami upokojena prehranska svetovalka, učiteljica gospodinjstva in dietetičarka, ki svoje znanje o zdravem načinu prehranjevanja še vedno rada širi med ljudmi. Vseskozi aktivna Helena Mrzlikar iz Novega mesta je tudi dolgoletna koordinatorka svetovanja za večjo kakovost življenja na dolenjskem podeželju. Ravno tam se počuti najbolje, pravi. Z njo se je pogovarjala Nataša Rašl.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Številna so področja, s katerimi se je v športu ukvarjal dr. Rajko Šugman, saj je velik in vsestranski poznavalec športa. Športu je predan od rosnih let, bil je nogometaš, igral je šah in odbojko, pri srcu mu je tudi športna gimnastika. Je avtor številnih del, knjig, učbenikov, raziskav, člankov. Nekaj utrinkov njegove bogate športne poti bomo spoznali v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Življenje je kratko, zato je pomembno, da ga preživimo kakovostno,« pravi 67-letna Marija Metlika, ki se je po upokojitvi odločila za redni študij umetnostne zgodovine in ga pred štirimi leti tudi uspešno končala. Učenje pa ni edina njena »zaposlitev« v tretjem življenjskem obdobju, ampak ureja tudi arhiv, ima rada gibanje v naravi, hojo po hribih in evropskih romarskih poteh. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Les je lep, imamo ga radi. To zelo drži za Ljerkinega gosta, Franca Pohlevna, profesorja na Biotehniški fakulteti. Je velik strokovnjak za zaščito lesa ter vse, kar spada zraven – lesne škodljivce ali pa pomen lesne industrije pri odzivanju na klimatske spremembe. Tudi drugo področje, s katerim se ukvarja, ni daleč od lesa, je namreč velik ljubitelj gob in predsednik Društva gojiteljev gob Slovenije. Z veseljem pa se tudi spominja let preživetih v pevskem zboru APZ. Tem za pogovor z Ljerko je torej več kot preveč, prisluhnite!
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana Ljerka Beljak bo gostila – kako primerno – umetniško direktorico festivala Borštnikovo srečanje, Aljo Predan. Alja predan je človek mnogih talentov, je dramaturginja, teatrologinja, prevajalka in urednica. Pogovoru o gledališču se te dve izjemni dami verjetno ne bosta znali izogniti, oziroma ne bosta hoteli. Vabimo pa tudi vse poslušalce, da pokličejo v oddaju in poklepetajo z Ljerko. Tudi dobre glasbe seveda ne bo manjkalo.
Dober začetek, odlično nadaljevanje, kajne? Nabrita voditeljica Ljerka Belak ima rada glasbo, zanimive goste ter klepet s poslušalci. In vse to je bilo na voljo na premieri nove oddaje Nedeljsko dopoldne z Ljerko; glasba častitljive starosti, a iskrivega duha ter klepet s poslušalci.
ZDUS - brezplačna tel. številka za pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem
Neveljaven email naslov