Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja; sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič, stroge učiteljice, ki je z zapiranjem v razred kaznovala vse učence, razen ravnateljevih, priprave in ocenjevanja bržol in poročnega darila svojega moža iz leta 1933. Ker bo gospa Kavčič julija dopolnila 105 let, bo v oddaji Storž razkrila tudi svoje življenjsko vodilo.

Metka Kavčič, ki bo v začetku julija praznovala 105. rojstni dan, se rada spominja priprave in ocenjevanja bržol, sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič in črne torbice

Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja. Rodila se je 6. 7. 1914 v vasi Lom pod Storžičem. Doma so imeli gostilno in kuhali znamenite bržole, zato je bila prava mojstrica v njihovi pripravi in tudi ocenjevanju. Nekoč so pod Storžičem pripravili festival bržol in jo prosili, naj sodeluje tudi kot članica ocenjevalne komisije. Ko so jo vprašali, kdo ima najboljše bržole, ni vedela, kako naj odgovori, saj bržole niso bile najbolj okusne. Utrnila se ji je lepa misel, zato jih je ocenila:

“Vsi imajo dobre bržole, ker so z ljubeznijo kuhane.”

Gospa Metka je šolo obiskovala v Tržiču, ker je v Lomu ni bilo. Vsak dan peš, pozimi tudi s sankami. Na vprašanje, ali je rada hodila v šolo, je odgovorila:

“Kar po eni nogi, če tako rečem. Rada sem hodila.”

Z veseljem se je udeleževala tudi sankaških tekem pod Storžičem. Spominja se, da je nekoč zmagala in za nagrado dobila gojzarje. V domu pod Strožičem je bila tudi oskrbnica.

Zadnja leta živi v Domu Petra Uzarja v Tržiču, kjer se dobro počuti. Njeno življenjsko vodilo, v katerega verjame, da pomaga pri dolgoživosti, je preprosto:

“Kaj naj pa rečem? Moli in delaj!”

Na fotografiji gospa Metka drži v roki črno torbico, ki jo težko še kje najdemo.

“V torbico se marsikdo vtika! Kupil mi jo je mož na poročni dan leta 1933.”