Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja; sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič, stroge učiteljice, ki je z zapiranjem v razred kaznovala vse učence, razen ravnateljevih, priprave in ocenjevanja bržol in poročnega darila svojega moža iz leta 1933. Ker bo gospa Kavčič julija dopolnila 105 let, bo v oddaji Storž razkrila tudi svoje življenjsko vodilo.
Metka Kavčič, ki bo v začetku julija praznovala 105. rojstni dan, se rada spominja priprave in ocenjevanja bržol, sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič in črne torbice
Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja. Rodila se je 6. 7. 1914 v vasi Lom pod Storžičem. Doma so imeli gostilno in kuhali znamenite bržole, zato je bila prava mojstrica v njihovi pripravi in tudi ocenjevanju. Nekoč so pod Storžičem pripravili festival bržol in jo prosili, naj sodeluje tudi kot članica ocenjevalne komisije. Ko so jo vprašali, kdo ima najboljše bržole, ni vedela, kako naj odgovori, saj bržole niso bile najbolj okusne. Utrnila se ji je lepa misel, zato jih je ocenila:
“Vsi imajo dobre bržole, ker so z ljubeznijo kuhane.”
Gospa Metka je šolo obiskovala v Tržiču, ker je v Lomu ni bilo. Vsak dan peš, pozimi tudi s sankami. Na vprašanje, ali je rada hodila v šolo, je odgovorila:
“Kar po eni nogi, če tako rečem. Rada sem hodila.”
Z veseljem se je udeleževala tudi sankaških tekem pod Storžičem. Spominja se, da je nekoč zmagala in za nagrado dobila gojzarje. V domu pod Strožičem je bila tudi oskrbnica.
Zadnja leta živi v Domu Petra Uzarja v Tržiču, kjer se dobro počuti. Njeno življenjsko vodilo, v katerega verjame, da pomaga pri dolgoživosti, je preprosto:
“Kaj naj pa rečem? Moli in delaj!”
Na fotografiji gospa Metka drži v roki črno torbico, ki jo težko še kje najdemo.
“V torbico se marsikdo vtika! Kupil mi jo je mož na poročni dan leta 1933.”
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja; sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič, stroge učiteljice, ki je z zapiranjem v razred kaznovala vse učence, razen ravnateljevih, priprave in ocenjevanja bržol in poročnega darila svojega moža iz leta 1933. Ker bo gospa Kavčič julija dopolnila 105 let, bo v oddaji Storž razkrila tudi svoje življenjsko vodilo.
Metka Kavčič, ki bo v začetku julija praznovala 105. rojstni dan, se rada spominja priprave in ocenjevanja bržol, sankanja iz Loma pod Storžičem v Tržič in črne torbice
Gospa Metka Kavčič iz Tržiča se spominja za današnji čas neobičajnih utrinkov iz svojega dolgega življenja. Rodila se je 6. 7. 1914 v vasi Lom pod Storžičem. Doma so imeli gostilno in kuhali znamenite bržole, zato je bila prava mojstrica v njihovi pripravi in tudi ocenjevanju. Nekoč so pod Storžičem pripravili festival bržol in jo prosili, naj sodeluje tudi kot članica ocenjevalne komisije. Ko so jo vprašali, kdo ima najboljše bržole, ni vedela, kako naj odgovori, saj bržole niso bile najbolj okusne. Utrnila se ji je lepa misel, zato jih je ocenila:
“Vsi imajo dobre bržole, ker so z ljubeznijo kuhane.”
Gospa Metka je šolo obiskovala v Tržiču, ker je v Lomu ni bilo. Vsak dan peš, pozimi tudi s sankami. Na vprašanje, ali je rada hodila v šolo, je odgovorila:
“Kar po eni nogi, če tako rečem. Rada sem hodila.”
Z veseljem se je udeleževala tudi sankaških tekem pod Storžičem. Spominja se, da je nekoč zmagala in za nagrado dobila gojzarje. V domu pod Strožičem je bila tudi oskrbnica.
Zadnja leta živi v Domu Petra Uzarja v Tržiču, kjer se dobro počuti. Njeno življenjsko vodilo, v katerega verjame, da pomaga pri dolgoživosti, je preprosto:
“Kaj naj pa rečem? Moli in delaj!”
Na fotografiji gospa Metka drži v roki črno torbico, ki jo težko še kje najdemo.
“V torbico se marsikdo vtika! Kupil mi jo je mož na poročni dan leta 1933.”
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov