Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
Helena Kepec prihaja iz Kamnika, z Duplice, zato si je tudi želela, da odide v Dom starejših občanov blizu doma. Pravi, da ni prav nič težko odšla od doma. Službena leta je preživela v tovarni Stol. Tudi v pokoj je pred 22-imi leti odšla z nasmehom. Pravi, da življenje prinese dobra in težja obdobja, vendar pa verjame, da za vsakim dežjem posije sonce. Rada obiskuje bralno urico, včasih gre tudi s sinom ven, a se potem vedno rada vrne v svojo sobo v domu, kjer najde svoj mir.
Terezija Zore je v Domu starejših občanov v Kamniku tri leta, je pa prav ta dom poznala že prej, saj je kar 20 let vodila pogovorno skupino za samopomoč. Srečevali so se ob nedeljah, obujali so spomine in tudi veliko prepevali. Zdaj pa gospa Terezija sama uživa ob dejavnostih v Domu.
Gospa Ivanka Šušteršič je prejemnica državne nagrade za prostovoljstvo za leto 2018, in to za izjemne dosežke na področju promocije in razvoja prostovoljstva. Je pionirka na področju pravnega svetovanja ljudem v stiski, s svojim znanjem je v veliko pomoč dobrodelnim organizacijam ob ustanavljanju in odpiranju novih programov.
Več mesecev je v domu starejših občanov skupina stanovalcev vadila taj či. Sodelovali so namreč v evropskem projektu Wushu Elixir, ki želi popularizirati to kitajsko veščino gibanja in predstaviti njene blagodejne učinke na ohranjanje vitalnosti starejših. Za kakšno veščino gre, kako so šle vadbe in kako se po nekaj mesecih počutijo tisti, ki so se seznanili s to kitajsko veščino gibanja? Pred mikrofon smo povabili 5 stanovalcev doma starejših občanov Fužine, tamkajšnjo fizioterapevtko in vaditelja te veščine iz Slovenskega društva tai ji quan.
Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh - spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jaka Reš iz Radovljice je svoje življenje posvetil športu. V mladosti je bil alpski smučar, skakalec in trener gimnastike. Zaposlen je bil v osnovni šoli v Lipnici pri Kropi, kjer je bil učitelj športne vzgoje. Številne generacije otrok je navdušil za smučarski tek, med njimi tudi olimpijko Mileno Kordež. Po upokojitvi je začel sodelovati na maratonskih tekmovanjih v smučarskem teku Worldloppet. Letos mu je uspelo preteči znameniti maraton Marcialonga v Italiji.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi – od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Upokojil se je pred 25 let, vendar je kljub letom, rojen je leta 1937, zelo dejaven. Sodeluje v televizijskih kvizih, igra kitaro in poje, rad hodi, tudi po hribih. Ima bogato delovno kariero, saj je v 39 letih delovne dobe zamenjal trinajst služb. Nazadnje je bil zaposlen v Iskri robotec, kjer so se ukvarjali z roboti. Živi sam, zato skrbi tudi za gospodinjstvo in kuhanje. Ponosno pove, da je mojster za kostanjevo potico.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Majski dnevi so zelo primerni tudi za obujanje spominov na mladost. Fanika Gril, ki je spomladi dopolnila 94 let, se rada spominja selitve iz Dolenjskih Toplic v Ljubljano, kjer je pri sorodnikih skrbela za tri otroke. Najbolj pa so ji ostali v spominu obiski opere in drame ter izleti na Rožnik. "Treba je biti aktiven in zmeraj dobre volje. To sem jaz," pravi zelo zgovorna Fanika Gril.
Gospa Francka Kovač je v DEOS Centru starejših v Notranjih Goricah našla svoj drugi dom. Čeprav odločitev za odhod v dom ni bila najlažja in so odhod v dom pravzaprav narekovale težave z zdravjem, pa se je hitro vživela v vsakdanjik tamkajšnjega življenja. Veseli se vsakega dneva posebej in novih poznanstev.
Odslej se bodo ljudje z demenco in vsi, ki se težko premikajo, v naravo lahko popeljali s prostovoljcem na posebnem kolesu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Svoje življenje je posvetil šolstvu. Potem ko je končal učiteljišče v Mariboru, se je kot učitelj tehničnega pouka zaposlil v Mavčičah. Petnajst let je bil ravnatelj Osnovne šole Križe pri Tržiču. Naklonjen je bil spremembam, saj so na šoli leta 1976, kot ena redkih šol na Gorenjskem, uvedli celodnevno šolo. Svojo ljubezen do pedagoškega dela sta z ženo prenesla tudi na svoje potomce, saj sta se obe hčerki odločili za učiteljski poklic.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Neveljaven email naslov