Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
Gospa Jasna Müller svoj 90. rojstni dan praznuje v istem letu kot nacionalni radio, ki jo spremlja že od otroštva, saj je bil njen oče član prve radijske igralske skupine. Svoje poklicno življenje je gospa Müller posvetila medicini in anesteziologiji. Prosti čas pa smučanju in planinarjenju. Po upokojitvi se je začela ukvarjati s slikanjem. Prepričana je namreč, da mora človek ob upokojitvi razpeti krila.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Franc Slavko Miklavčič je po poklicu mizar, v pokoju pa je že 25 let. Zadnjih sedem let živi v Domu starejših občanov Grosuplje, v katerem se počuti zelo dobro. S ponosom pripoveduje o svojih vnukih, ker pa ga aparat za kisik nekoliko omejuje pri gibanju, je pred časom odkril zanimivo dejavnost, s katero si krajša čas – barva pobarvanke.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pred vrati je 18. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo zasedel prostor Cankarjevega doma v Ljubljani od 1. do 3. oktobra 2018. Številne vsebine, predavanja, okrogle mize in nastopi bodo ponovno privabili generacijo starejših, ki se bo pomešala z najmlajšimi in tako tudi letos ne bo izostal pridih medgeneracijskega sodelovanja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Medgeneracijsko društvo za samopomoč Tromostovje iz Ljubljane deluje od januarja 2014 in združuje več generacij skozi program Skupine starih ljudi za samopomoč. Gre za pogovorno skupino, izbirajo pa teme, ki so jim skupne. Ena največjih socialnih stisk starejšega človeka je osamljenost, v skupini pa se stkejo medsebojni odnosi in povezanost. Program pomeni socialno inovacijo in je kot tak edinstven v Evropi.
Že vse od leta 1984 Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje izobražuje in združuje generacijo v pokoju. Tokrat predstavljamo program v Domžalah, Škofji Loki, Ilirski Bistrici in Ljubljani. Novo študijsko leto se bo začelo oktobra, nekatere študijske skupine so nove, marsikje je še dovolj prostora.
Gospa Urška Vreček je ljubiteljica telovadbe, plesa in motorjev – z manjšim se vozi po opravkih v mestu. Sicer po poklicu krojačica je zdaj že 17 let v pokoju, vendar pravi, da je bilo njeno delo vedno tudi njen hobi, zato z veseljem še marsikaj zašije. Sedmo leto redno prihaja v Center dnevnih aktivnosti na Gosposvetski cesti v Ljubljani, kjer s kolegico vodita ciganske in orientalske plese, že 45 let je namestnica vodje pri telovadbi za dušo in telo, kot rečejo, 12 let pa vodi tudi jogo in pilates. Optimistična in nasmejana pravi, da ji časa vedno primanjkuje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Veliko starejših pri nas živi v hišah, ki so zanje prevelike, ali pa v stanovanjih, ki so v višjih nadstropjih ali pa niso prilagojena za njihovo bivanje. Skupnostne oblike bivanja, v katerih ima starejši svojo sobo, s sostanovalci pa si deli skupne prostore, kopalnico, kuhinjo, delavnico, kolesarnico, pralnico, so pri nas manj uveljavljene. Zaenkrat imamo skupnostno obliko bivanja starejših le v Davči, pa še ta je zrasla iz zasebne pobude. Zakaj se pri nas še ne razvijajo oblike sobivanja starejših v okviru domov za starejše in stanovanjskega sklada ter kakšna je njihova prihodnost? O tem z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Francka Mulej iz Radovljice je več kot tri desetletja živela na Hrvaškem, kjer se je ukvarjala tudi s turizmom. Zanimiva je njena pripoved, da je s prodajo čebule, vsako leto je namreč pridelala okrog deset ton čebule, uspela zgraditi hišo. Zdaj živi v domu starejših v Radovljici, v katerem je zelo dejavna, saj je predsednica sveta stanovalcev, na katerega lahko starejši naslavljajo svoje pripombe in težave.
Gospod Tomislav Tomič je v Sloveniji od leta 1959. Izhaja iz trgovske družine, v Ljubljani pa se je zaposlil v carinski službi in končal višjo in visoko šolo za zunanjo trgovino. S sorodniki ima še vedno stike, kmalu pa bo 2 leti, odkar je prišel v Dom starejših občanov v Grosuplju. Pri svojih 84-ih letih ostaja aktiven, rad se spominja vseh lepih preteklih let, ki jih je preživel s svojo družino, veliko pa razmišlja tudi o tretjem življenjskem obdobju. Po spletu okoliščin odločitev za odhod v Dom ni bila težka.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tržičan Jože Gros je spomladi praznoval 90. rojstni dan. Pred kratkim je izšla tudi knjiga njegovih spominov Življenje tržiškega čevljarja. Nekaj drobcev iz svojega bogatega življenja in recept za dolgo življenje je opisal v oddaji Storž
Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota – vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Tudi Slovenec Vojko Gantar iz Idrije.
Tokratnega sogovornika oddaje Storž smo poiskali na skrajnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji. Že vse življenje se ukvarja z vinogradništvom, kar glede na njegovo lokacijo bivanja seveda ni čudno. Severina Gašparina, ki ga ljudje bolje poznajo kot Borisa in ki ga lahko vidite tudi na reklamnih panojih za tamkajšnjo vinsko klet, je v vasi Neblo v Goriških Brdih obiskala Andreja Čokl.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov