Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
883 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu so se v tem času še bolj povezali
Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so povsem spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči niso zabeležili okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj, ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je preverila, kako so se znašli v času izolacije in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.
Šlo je za virtualen obisk. Osrednji prostor in jedilnica v teh dneh samevata, stanovalci so v svojih sobah, tam tudi jedo. Orgnaizacijo dela v Domu so morali popolnima prilagoditi. V tem Domu izvajajo program Ključna oseba – vsak zaposleni pomeni ključno osebo za dva stanovalca, z njim preživi del svojega časa.
Gospa LJUDMILA URBANCL: Pravzaprav mi dan kar hitro mine. Moja ključna oseba je Sandra Povše. Berem, pišem na računalnik, telovadim, govorim po telefonu, zaigram pa tudi na sintesajzer, ki ga imam v sobi. Prav tukaj, v Domu, sem se namreč naučila igrati klavir, in to pri mojih letih! Veste, ne smemo biti črnogledi. Če želim imeti družbo, pa se pogledam v ogledalo.”
Gospa Sandra Povše doda, da so se v tem času še bolj povezali in da se je zdaj projekt ključne osebe še posebej izkazal kot primer dobre prakse. Zdaj še bolj potrebujejo drug drugega.
Gospa JOŽICA PLAZNIK: Moja ključna oseba je Romana Lenart, povezuje pa naju slaba razvada – sem in tja si privoščiva cigareto. sama kadim že tako dolgo, da bi bilo res čudno, če bi nehala.
Gospa Romana pa pohvali Jožico, da ji pomaga pri delu, pri zlaganju nogavic. “Kar bo, pa bo,” pravita obe.
Gospa MAJA GREGORIČ: V izolacijo smo šli postopoma. Meni osebno ni težko ali dolgčas, tako pač mora biti. Morda že malo pogrešam dejavnosti, ampak vsak mora najti nekaj, s čemer si krajša čas, glede na to, da smo omejeni res le na svojo sobo. Rešujem sudoku, barvam, ukvarjam se s francoščino in ker sem bila učiteljica matematike, prek računalnika pomagam vnukinji moje prijateljice. Imam krasno ključno osebo, Janjo Mrzel, s katero sem se res ujela, zelo mi pomaga, sicer pa moram povedati, da so tu vsi izjemni!
Vodja poslovne enote Marjana Kamnik razloži, da so delo maksimalno prilagodili, da skušajo ponuditi čimveč individulanega dela. V tem času se res trudijo biti na voljo stanovalcem.
Imam krasne sodelavce, ki jih lahko samo pohvalim!
Gost današnje oddaje je še vedno aktiven upokojenec, sicer pa nekdanji direktor Lesnine. Pravi, da ni človek hobijev, zato se je vključil v prostovoljno delo, pomagal je npr. pri organiziranju pro-bono zdravstvene ambulante za bolnike brez zavarovanja. Nekaj svoje dejavnosti bo predstavil v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Magistrica Andrejka Fatur Videtič je juniorka med seniorji. Pred upokojitvijo pred tremi leti je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Po poklicu je zdravnica s specializacijo medicine dela, prometa in športa, delala pa je na področju poklicne rehabilitacije. Je tudi sodna izvedenka za medicino dela, prometa in športa. K svojemu aktivnemu življenju je dodala še novinarski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. O sebi in svojem delu bo pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Idilična južnoitalijanska pokrajina Cilento je skupek sedemdesetih vasi, razkropljenih med morjem in hribi. Med 60 tisoč prebivalci jih ima tisoč okoli sto let ali več. Povprečna starost domačinov presega italijansko povprečje za šest let, pri domačinkah pa celo za osem in se zaenkrat ustavlja pri 92-ih. Po najnovejših ugotovitvah znanstvenikov naj bi se skrivnost dolgoživosti skrivala – v črevesju. Ali je to res, se je vprašal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki se je odpeljal v Cilento, se tam srečal s stoletniki in znanstveniki ter posnel tokratno oddajo Storž.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je prisotna že 33 let in v nacionalno mrežo povezuje 52 univerz po Sloveniji, deluje tudi skupina »Dom, kultura bivanja, oprema in prenova«. Slušateljice in slušatelji se posvečajo prilagoditvam v domačem okolju, oblikovali so tudi kriterije za prepoznavanje kritičnih in potencialno problematičnih mest v stanovanju, opozarjajo na najbolj kritična mesta v vsakem domu. Da bomo zdravi in varni v svojem domu, smo v tokratno oddajo povabili nekatere slušateljice omenjene študijske skupine.
ANA GOLOB izhaja iz delavske družine, v kateri je bila najstarejša od šestih otrok. Želela je postati učiteljica, a zaradi pomanjkanja denarja si te želje žal ni mogla uresničiti. Je pa vsak prosti trenutek izkoristila za branje in si tako širila obzorja. Kot stanovalka Doma starejših občanov Fužine se je z veseljem vključila v projekt Lahkonočnice, o katerem in še o marsičem drugem pripoveduje v tokratni oddaji.
Gospa Veronika Konec je v Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah prišla pred letom dni. Za bivanje v domu se je odločila sama in je, kot pravi, navdušena. Spoznala je veliko novih ljudi, dogajanje v domu pa ji popestri prav vsak dan. V pogovoru bomo izvedeli tudi nekaj drobtinic iz njenega življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tisti, ki vam zgodovina slovenskih kinematografov ni tuja, ste verjetno že slišali za Franca Milošiča, legendo med nekdanjimi mestnimi kinooperaterji. V svoji 40-letni poklicni karieri je Ljubljančan delal vse, kar se je v kinu lahko delalo. Prodajal je karte, bil je biljeter, razvažal je filmske kopije ter delal kot reklamer, programski vodja, upravnik kina, urednik biltena Naš kino in vodja distribucije filmov za Slovenijo. Od kina se je poklicno poslovil leta 2000, a njegova ljubezen do filmske umetnosti z upokojitvijo ni zamrla. Pri skorajšnjih 76. letih Franc Milošič piše svojo filmsko enciklopedijo, na terenu zbira podatke o kinematografih po Sloveniji, napisal je celo že prvih nekaj strani knjige svojih spominov.
Zakonca Bogdanović, Marta in Gabre, sta se pred slabim letom preselila iz vasi Hrast v dom starejših v Črnomlju. Dom sta sprejela zelo dobro in sta zadovoljna v novem okolju, saj je osebje prijazno in komunikativno. Letos ju čaka zanimivo leto, saj bo gospod Gabre praznoval 95. rojstni dan, obenem pa bosta imela tudi 65 let skupne življenjske poti.
Gospa Vida Bukovac je že vse življenje izjemno aktivna. Poleg pedagoškega dela jo je ves čas spremljala tudi glasba, petje, ki mu svoj čas posveča še vedno. Že 24 let je predsednica Društva upokojenih pedagoških delavcev v Celju, doslej so izdali že nekaj avtorskih knjig, Pesmi in prigodnice so delo gospe Vide. Ob novem letu izdajo tudi knjigo veselih druženj, ki jo imenujejo Rastoča knjiga. Tri mandate je bila tudi predsednica slovenskega Društva upokojenih pedagoških delavcev. Obiskali smo jo na njenem domu v Celju, na Prekorju.
V tokratnem Storžu se podajamo v svet tekstila in na Plečnikov vrt. Pred mikrofon smo namreč povabili Gojko Bregar Pajagič, dr. tekstilne tehnologije, muzejsko svetovalko in konservatorsko-restavratorsko svetnico, ki je pred pol leta zaključila svojo poklicno pot v Narodnem muzeju Slovenije. Kljub upokojitvi na nek način še vedno skrbi za kulturno dediščino – je namreč ena od osmih ljudi, ki imajo to čast, da urejajo Plečnikov vrt v Ljubljani. O življenju pred in po upokojitvi se je pogovarjala z Darjo Pograjc.
Neveljaven email naslov