Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.
Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.
Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.
Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru.
Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.
Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.
Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.
Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.
Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.
Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno, Slovenski paviljon več kot 700.000 obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa? O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane. Gostje: - Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, - Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj, - Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020, - Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, zadolžena za Expo Dubaj.
Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.
Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo? Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti. Gostje: - dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom, - Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.
Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.
Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost? O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti : - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO; - Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Neveljaven email naslov