Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?
O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti :
- Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano;
- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice;
- Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
- Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO;
- Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.
Ali oziroma kako naj se prilagodijo kmetje, agroživilska podjetja in gospodinjstva? Kaj mora narediti država?
Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na svetovnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?
O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje:
– Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice,
– Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,
– Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,
– Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti.
4521 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?
O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti :
- Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano;
- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice;
- Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
- Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO;
- Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.
Ali oziroma kako naj se prilagodijo kmetje, agroživilska podjetja in gospodinjstva? Kaj mora narediti država?
Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na svetovnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?
O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje:
– Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice,
– Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,
– Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,
– Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti.
Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.
Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec
Nujna sanacija vodotokov v okviru intervencije po veliki povodnji avgusta lani je končana. Kot zatrjujejo pristojni, je bila uspešna, pojasnjujejo, da so več kot 800 kilometrov vodotokov, ki so jih poplave močno poškodovale, sanirali toliko, da so normalno pretočni. A to ljudem, ki živijo ob rekah, še zdaleč ne omogoča, da bi lahko mirno spali, prav tako vsi ne menijo, da so intervencijo po poplavah izvedli učinkovito. Nadaljnji protipoplavni ukrepi so nujni, menijo skoraj vsi, a vprašanje je, kako se jih lotiti. Kaj na tem področju namerava storiti država, kje bo dobila denar, kje dela potekajo dobro, kje se morda zatika, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: minister za naravne vire in prostor Jože Novak; župan Občine Luče Klavdij Strmčnik; Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki zastopa tudi glas Društva za zaščito voda.
Slovenija praznuje 33 let samostojnosti; eno najlepših daril so ji podarili nogometaši z uvrstitvijo med najboljših 16 evropskih ekip. In kaj se je spremenilo v 33 letih? Predstavljamo pregled družbenih, socioloških, gospodarskih kazalcev. Socialni partnerji so po skoraj letu končno oživeli socialni dialog. Pred vlado, delodajalci in sindikati je iskanje konsenza o davčnih spremembah, prenovi zdravstvene zakonodaje in evidentiranje delovnega časa. Afera z nakupom stavbe za sodišče na Litijski dobiva nove razsežnosti. Komentiramo dogajanje tudi v tujini: evropski voditelji so dosegli dogovor o delitvi najpomembnejših položajev v glavnih evropskih ustanovah; na bližnjem vzhodu se konflikti le stopnjujejo in zakaj se je končal sodni proces proti Julianu Assangeu po več kot desetletju.
Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.
Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Slovenija praznuje dan državnosti. Kaj natančno praznujemo? Kakšen odnos imajo mladi do države? Kdo je pristen domoljub? Ali šola vzgaja dovolj za domoljubje in aktivno državljanstvo? Zakaj se mladi v povprečju bolj zanimajo za politiko kot pred leti? Kaj vpliva na njihovo politično zavest? Zakaj se je poglobil ideološki prepad med fanti in dekleti? O vsem tem v tokratni praznični oddaji, ko praznujemo 33. rojstni dan Slovenije. Gostje: dr. Mitja Sardoč, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu; dr. Tibor Rutar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Nika Rojc, predsednica dijaške organizacije; študenta Matic Urankar Kosec in Zala Trebežnik ter dijak Amadej Kobe.
Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so pridobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve sicer ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je dejansko rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, predstavniki slovenskih občin.
Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi. Kaj predlaga pristojno ministrstvo in kakšni so prvi odzivi na predloge sprememb? Težave s kadrom v domovih za starejše je še ena pereča tema. Bo kadrovsko sliko izboljšal interventni zakon? Komentiramo delitev položajev v evropskih institucijah po volitvah, obisk ruskega predsednika v Severni Koreji ter kaj prinaša slovenskemu gospodarstvu in raziskovalnim institucijam polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Pregled tedna pa začenjamo z najpomembnejšo postransko stvarjo, nogometom. Evropsko prvenstvo v nogometu v Nemčiji je v polnem razmahu; premišljujemo njegov družbeni fenomen in vpliv na gospodarstvo.
V Mariboru se začenja Festival Lent, ki se vrača na Lent, mariborsko dravsko nabrežje, po njegovi skoraj končani prenovi. V devetdnevnem programu, do 29. junija, bo povezoval glasbeno in uprizoritveno umetnost, nevladne organizacije in sestrske festivale. Narodni dom Maribor je zasnoval program te 32-e izvedbe s 170 tisoč evri občinskega sofinaniranja, letos pa je napovedana tudi, drugič po letu 2014, dodatna pomoč države. Kako festival Lent prepoznava mariborska občina – in kako država? Kje se končajo želje ustanovitelja in kje nastopi resničnost, kajti festivalski milijonski proračun polnijo po večini z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi? Kaj prinaša njegova 32. izvedba? Koliko entuziazma in programske kombinatorike je v danih okoliščinah potrebne za organizacijo tega največjega mednarodnega festivala na prostem v Sloveniji? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor; Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, Vilinskega mesta in programov nevladnih organizacij na Festivalu Lent.
Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.
Slovenija in Evropska vesoljska agencija bosta danes v Parizu podpisali pogodbo o polnopravnem članstvu naše države v tej organizaciji. S prihodnjim letom bo postala 23-a članica agencije in po 15-ih letih sodelovanja na nižjih ravneh bodo slovenska podjetja in raziskovalni inštituti dobili dostop do najbolj prestižnih programov in najboljših laboratorijev, pa tudi možnost sooblikovanja tehnoloških, znanstvenih in političnih usmeritev Evropske vesoljske agencije. Kaj to pomeni za slovenski vesoljski sektor, gospodarstvo nasploh in geopolitični položaj države, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne; Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs; Grega Milčinski, soustanovitelj podjetja Sinergise; Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo.
Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.
Začenja se nogometni praznik. V Nemčiji je evforija že na višku, velika pričakovanja imajo tudi slovenski navijači. Analiziramo evropske volitve, kakšno je sporočilo slovenskih volivcev, kakšno v drugih evropskih državah? V Franciji se po zmagi skrajne desnice že pripravljajo na predčasne volitve. Spremljamo tudi zasedanje voditeljev G7 ter priprave na mirovno konferenco o Ukrajini.
V Nemčiji se ta konec tedna začne Evropsko prvenstvo v nogometu, kjer bo po 24 letih znova nastopila tudi slovenska reprezentanca. Ta je sredi tedna prvič vadila v Wuppertalu, trening izbrancev selektorja Matjaža Keka pa si je ogledalo več tisoč tamkajšnjih ljubiteljev nogometa. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili številnim razsežnostim te igre, ki jo nekateri imenujejo najpomembnejša postranska stvar v življenju in ki krepko presega zgolj športne vidike. Avtor oddaje je Aljaž Golčer.
Kakšne spremembe prinaša nova sestava Evropskega parlamenta? Kako se bo oblikovala nova Evropska komisija, katere bodo njene prednostne naloge, kako bo na oblikovanje politik vplival vzpon skrajne desnice v več evropskih državah? Po koncu volitev v Evropski parlament se lahko vprašamo tudi, kakšne politične spremembe prinašajo znotraj posameznih držav in kakšen bo vpliv njihovih voditeljev v Evropski uniji.
Evropske volitve so za nami. Štirim dozdajšnjim evropskim poslancem se je pridružilo pet novih. Kaj prinašajo rezultati tokratnih volitev, kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšne bodo spremembe na domačem političnem področju, kakšne so napovedi za naprej? Podrobno analizo bomo opravili v današnjem Studiu ob 17.00 z Mirom Hačkom. Markom Lovcem, Dejanom Verčičem in voditeljem Tomažem Celestino.
Je bilo ta teden res (skoraj) vse podrejeno volitvam? Od priznanja Palestine v Sloveniji, do prvega znižanja obrestnih mer v Evrskem območju po skoraj petih letih? Smo v Sloveniji in Uniji sploh imeli resno predvolilno kampanjo s tehtanjem konceptov razvoja Evropske unije, odzivov na izzive podnebja, staranja, vojni in geostrateške transformacije sveta ter političnih slogov? So tudi drugod po Uniji govorili ne le o vzponu skrajne desnice ampak tudi, ali je džoint lahko zdravilo? O vsem tem z našimi analitiki, pa tudi o inventuri obnove po avgustovskih poplavah, kjer je napredek pri vodotokih in cestah napredek je, obupujejo pa na selitev čakajoče družine iz uničenih domov. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 z Eriko Štular.
Zaključno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi volitvami, ki so ga pripravili ustvarjalci Televizije Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Veliko volilno soočenje so vodili Manica Janežič Ambrožič, Aleš Kocjan in Katja Štok.
Neveljaven email naslov