Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Medvrstniško nasilje

16.06.2015

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu števila kaznivih dejanj, ki jih izvršijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let, in za precej nasilna kazniva dejanja – telesne poškodbe, nasilništvo, premoženjski delikti z elementi nasilja, nasilje v družini/nad otroki. A nasilje se je v zadnjih desetletjih spremenilo, opozarja raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Mitja Muršič.

»Veliko več je manj očitnih, bolj posrednih in subtilnih načinov v medosebnih odnosih, ki predstavljajo zlorabo premoči, kršitev pravic drugega človeka. Razmahnile so se oblike nasilja, ki jih omogoča moderna tehnologija, prej teh možnosti ni bilo.«

Raziskave kažejo, da so posledice spletnega nasilja še posebej razdiralne, dolgoročne, hude, saj je povzročitelj anonimen, žrtev pa se težko kamorkoli umakne. Oziroma kot pravi mag. Anton Toni Klančnik, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave:

»Medvrstniško nasilje se je včasih dogajalo na šolskih igriščih in v šolah in je tam ostalo. Danes pa to nasilje otroci nosijo s seboj domov. Želijo videti, kaj se o njih piše, objavlja na družbenih omrežjih, saj so zelo odvisni od mnenja svojih vrstnikov.«

Čeprav je posledica zadnjih odmevnih medijskih primerov medvrstniškega nasilja na šolah  predvsem domneva, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo, pa po besedah Karmen Cunder iz Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, šole niso podcenjevale problematiko tovrstnega nasilja in se z primeri velikokrat soočajo potiho, brez dodatnega izpostavljanja otrok in medijske pozornosti. Šole najprej opazijo fizično nasilje, drugih oblik nasilja dostikrat ne zaznajo tako hitro:

»Hudo mi je bilo, ko sem slišala otroka v anketi – učiteljica ni odreagirala. Za svojo šolo, tega ne morem reči. Odreagiramo takoj, po protokolu, če pa gre za izločanje, traja dalj časa, da to zaznamo in rešujemo. Ne bom pa rekla, da rešimo.«

Po mnenju psihologinje na OŠ Cirkovce Karmen Mandl, otroci ne spregovorijo o medvrstniškem nasilju iz več razlogov: ker si ne upajo, ker se jim ne zdi, da jim bo kdo dejansko pomagal ali da se bo v resnici kaj spremenilo. Ko gre za fizično nasilje, jim lahko nasilnež celo grozi, pri izključevanju pa komu kaj omenijo, pa se nič ne zgodi. Kdaj imajo tudi sami iz domačega okolja izkušnje z nasiljem in jim je to domače, zato ne spregovorijo.

Ali lahko govorimo o psihološkem profilu žrtve in nasilneža? Alenka Seršen Fras, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor:

Mladi, ki so tarče medvrstniškega nasilja, kmalu pokažejo znake, da je nekaj narobe. Popustijo v šoli, so žalostni, manj socialni, občutijo sram, brezup, ponižanje. Najbolj skrajni ukrep je tudi samomor – na svetovnem spletu je kar nekaj posnetkov poslovilnih govorov učencev, ki so povedali, da si bodo vzeli življenje zaradi zbadanja in nadlegovanja vrstnikov, g. Klančnik je spomnil na primer kanadske petnajsletnice Amande Todd …

Kako pomagati tarčam in na drugi strani tudi izvajalcem medvrstniškega nasilja? Po besedah Karmen Mandl je treba žrtve opolnomočiti, jim pomagati, da se v svoji koži dobro počutijo. Tako se lahko tudi lažje zoperstavijo nasilnežu. Slednje pa je treba umiriti, se z njim pogovoriti in naučiti novega načina obnašanja, saj mnogokrat, opozarja Alenka Seršen Fras, sploh ne ve, da je kaj naredili narobe oz. ne zna odreagirati drugače. Ne le kaznovati in prepovedati, treba je tudi spodbujati in učiti tisto, kar si v družbi želimo – kako biti strpen, empatičen, kako lahko sobivamo z drugimi. Po besedah Seršenove je treba delati individualno z žrtvijo in nasilnežem, nato pa iti še korak naprej – narediti ekipo, v kateri so vodstvo šol, učitelji, svetovalna služba in zunanji strokovnjaki, starši, tudi starši sošolcev (treba je razbiti pasivnost opazovalcev), kdaj tudi v nasilje vključeni otroci, in se kontinuirano, dalj časa ukvarjati s problemom.

»Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav. Ne more ga rešiti en sam človek.«

Sodelovanje s starši je ključnega pomena. Velikokrat pa se zgodi, da starši iščejo izgovore za svoje otroke v smislu: moj otrok pa že ne, saj je bila samo šala, saj je žrtev sama kriva, je izzivala … Po drugi strani so lahko preveč zaščitniški tudi starši žrtev. Karmen Mandl:

Druga težava je, so prepričani ravnatelji, da je zakonodaje, ki posega na njihovo področje absolutno preveč. Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:

»Če smo na odboru državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino slišali, da je nek postopek, ki ga mi delamo vzgojno, saj nismo pravniki in nimamo pravniškega znanja, padel na upravnem sodišču zaradi pike, vejice ali datuma, to ni prav. Prav tako Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne sme zahtevati, da svet šole odpokliče ravnatelja. Te kompetence nima.«

Tako je Cundarjeva komentirala primer Deskle, ki je sicer mnenja, da je »katastrofa, da se otrok prešola«. V šolah pogreša tudi več znanja. Pedagoška fakulteta, pravi, sicer da izobrazbo in teoretično znanje, a praktično delo s seboj prinaša čisto drugačne izzive.

Kdor torej misli, da medvrstniškega nasilja ni, je v zmoti, pravi Klančnik, te problematike pa se je treba lotiti celostno. Nasilje namreč ni izoliran pojav – če otroci na televiziji vidijo, kako se zmerjajo poslanci v državnem zboru, zakaj bi bilo potem to kaj narobe? Mogoče bo nove in uspešne smernice prinesel nov projekt Inštituta za kriminologijo Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v šoli, pri katerem po besedah Muršiča izhajajo prav iz tega, da tovrstno nasilje ni le težava šole, temveč skupnosti – lokalne skupnosti, družinske skupnosti in tudi širše družbene skupnosti. Vse skupaj pa se seveda začne v družini …

Še zaključne misli gostov Studia ob 17h.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Medvrstniško nasilje

16.06.2015

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu števila kaznivih dejanj, ki jih izvršijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let, in za precej nasilna kazniva dejanja – telesne poškodbe, nasilništvo, premoženjski delikti z elementi nasilja, nasilje v družini/nad otroki. A nasilje se je v zadnjih desetletjih spremenilo, opozarja raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Mitja Muršič.

»Veliko več je manj očitnih, bolj posrednih in subtilnih načinov v medosebnih odnosih, ki predstavljajo zlorabo premoči, kršitev pravic drugega človeka. Razmahnile so se oblike nasilja, ki jih omogoča moderna tehnologija, prej teh možnosti ni bilo.«

Raziskave kažejo, da so posledice spletnega nasilja še posebej razdiralne, dolgoročne, hude, saj je povzročitelj anonimen, žrtev pa se težko kamorkoli umakne. Oziroma kot pravi mag. Anton Toni Klančnik, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave:

»Medvrstniško nasilje se je včasih dogajalo na šolskih igriščih in v šolah in je tam ostalo. Danes pa to nasilje otroci nosijo s seboj domov. Želijo videti, kaj se o njih piše, objavlja na družbenih omrežjih, saj so zelo odvisni od mnenja svojih vrstnikov.«

Čeprav je posledica zadnjih odmevnih medijskih primerov medvrstniškega nasilja na šolah  predvsem domneva, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo, pa po besedah Karmen Cunder iz Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, šole niso podcenjevale problematiko tovrstnega nasilja in se z primeri velikokrat soočajo potiho, brez dodatnega izpostavljanja otrok in medijske pozornosti. Šole najprej opazijo fizično nasilje, drugih oblik nasilja dostikrat ne zaznajo tako hitro:

»Hudo mi je bilo, ko sem slišala otroka v anketi – učiteljica ni odreagirala. Za svojo šolo, tega ne morem reči. Odreagiramo takoj, po protokolu, če pa gre za izločanje, traja dalj časa, da to zaznamo in rešujemo. Ne bom pa rekla, da rešimo.«

Po mnenju psihologinje na OŠ Cirkovce Karmen Mandl, otroci ne spregovorijo o medvrstniškem nasilju iz več razlogov: ker si ne upajo, ker se jim ne zdi, da jim bo kdo dejansko pomagal ali da se bo v resnici kaj spremenilo. Ko gre za fizično nasilje, jim lahko nasilnež celo grozi, pri izključevanju pa komu kaj omenijo, pa se nič ne zgodi. Kdaj imajo tudi sami iz domačega okolja izkušnje z nasiljem in jim je to domače, zato ne spregovorijo.

Ali lahko govorimo o psihološkem profilu žrtve in nasilneža? Alenka Seršen Fras, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor:

Mladi, ki so tarče medvrstniškega nasilja, kmalu pokažejo znake, da je nekaj narobe. Popustijo v šoli, so žalostni, manj socialni, občutijo sram, brezup, ponižanje. Najbolj skrajni ukrep je tudi samomor – na svetovnem spletu je kar nekaj posnetkov poslovilnih govorov učencev, ki so povedali, da si bodo vzeli življenje zaradi zbadanja in nadlegovanja vrstnikov, g. Klančnik je spomnil na primer kanadske petnajsletnice Amande Todd …

Kako pomagati tarčam in na drugi strani tudi izvajalcem medvrstniškega nasilja? Po besedah Karmen Mandl je treba žrtve opolnomočiti, jim pomagati, da se v svoji koži dobro počutijo. Tako se lahko tudi lažje zoperstavijo nasilnežu. Slednje pa je treba umiriti, se z njim pogovoriti in naučiti novega načina obnašanja, saj mnogokrat, opozarja Alenka Seršen Fras, sploh ne ve, da je kaj naredili narobe oz. ne zna odreagirati drugače. Ne le kaznovati in prepovedati, treba je tudi spodbujati in učiti tisto, kar si v družbi želimo – kako biti strpen, empatičen, kako lahko sobivamo z drugimi. Po besedah Seršenove je treba delati individualno z žrtvijo in nasilnežem, nato pa iti še korak naprej – narediti ekipo, v kateri so vodstvo šol, učitelji, svetovalna služba in zunanji strokovnjaki, starši, tudi starši sošolcev (treba je razbiti pasivnost opazovalcev), kdaj tudi v nasilje vključeni otroci, in se kontinuirano, dalj časa ukvarjati s problemom.

»Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav. Ne more ga rešiti en sam človek.«

Sodelovanje s starši je ključnega pomena. Velikokrat pa se zgodi, da starši iščejo izgovore za svoje otroke v smislu: moj otrok pa že ne, saj je bila samo šala, saj je žrtev sama kriva, je izzivala … Po drugi strani so lahko preveč zaščitniški tudi starši žrtev. Karmen Mandl:

Druga težava je, so prepričani ravnatelji, da je zakonodaje, ki posega na njihovo področje absolutno preveč. Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:

»Če smo na odboru državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino slišali, da je nek postopek, ki ga mi delamo vzgojno, saj nismo pravniki in nimamo pravniškega znanja, padel na upravnem sodišču zaradi pike, vejice ali datuma, to ni prav. Prav tako Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne sme zahtevati, da svet šole odpokliče ravnatelja. Te kompetence nima.«

Tako je Cundarjeva komentirala primer Deskle, ki je sicer mnenja, da je »katastrofa, da se otrok prešola«. V šolah pogreša tudi več znanja. Pedagoška fakulteta, pravi, sicer da izobrazbo in teoretično znanje, a praktično delo s seboj prinaša čisto drugačne izzive.

Kdor torej misli, da medvrstniškega nasilja ni, je v zmoti, pravi Klančnik, te problematike pa se je treba lotiti celostno. Nasilje namreč ni izoliran pojav – če otroci na televiziji vidijo, kako se zmerjajo poslanci v državnem zboru, zakaj bi bilo potem to kaj narobe? Mogoče bo nove in uspešne smernice prinesel nov projekt Inštituta za kriminologijo Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v šoli, pri katerem po besedah Muršiča izhajajo prav iz tega, da tovrstno nasilje ni le težava šole, temveč skupnosti – lokalne skupnosti, družinske skupnosti in tudi širše družbene skupnosti. Vse skupaj pa se seveda začne v družini …

Še zaključne misli gostov Studia ob 17h.


16.02.2022

Sodišče EU o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava

Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.


15.02.2022

Generacija Z vstopa na trg dela in prevzema vlogo v družbi

Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih, zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize. Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembno, ko se s t.im. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami. Gostje: - sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju, - Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.


14.02.2022

Digitalna ljubezen

V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com


11.02.2022

Tedenski aktualni mozaik

Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo soočenje načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.


10.02.2022

Inflacija in okrevanje

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.


09.02.2022

Supervolilno leto – razdeljeni in sovražni?

Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.


07.02.2022

Prešernovi lavreati o svojem delu, življenju in družbi

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.


04.02.2022

Tedenski aktualni mozaik

Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.


03.02.2022

Olimpijski ogenj v Pekingu

Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. 16 dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako v smislu spektakla kot v smislu varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev? O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane. Gostje: - Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu, - Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike, - Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.


02.02.2022

Boj proti energetski draginji

Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, - Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj.


01.02.2022

Kaj se dogaja v šolah?

Nekaj manj kot 5.900 otrok in mladih ter 1.900 zaposlenih je konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se soočajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.


31.01.2022

Življenje v okoljih, onesnaženih s težkimi kovinami

Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: – Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor, – Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne, – Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, – Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor, – Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.


28.01.2022

Tedenski aktualni mozaik

Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.


27.01.2022

Epidemija gorskih nesreč

To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Rok Zalokar, gorski vodnik, - Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.


26.01.2022

Kitajska pod žarometi

Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij. Gostje: - sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije, - profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, - gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.


25.01.2022

Jedrsko, ki te ljubim zeleno

Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke. Gostje: – dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor, – dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.


24.01.2022

Na čelu Italije

V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.


21.01.2022

Tedenski aktualni mozaik

Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.


20.01.2022

(Ne)izpolnjena pričakovanja leto dni po zamenjavi oblasti v Beli hiši

Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, – dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede, – Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija, – Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.


19.01.2022

Zakaj oškodovani slovenski potrošniki ne stopijo skupaj?

Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin? O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar. Gostje: - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje, - Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99, - Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.


Stran 35 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov