Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.
Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu števila kaznivih dejanj, ki jih izvršijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let, in za precej nasilna kazniva dejanja – telesne poškodbe, nasilništvo, premoženjski delikti z elementi nasilja, nasilje v družini/nad otroki. A nasilje se je v zadnjih desetletjih spremenilo, opozarja raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Mitja Muršič.
»Veliko več je manj očitnih, bolj posrednih in subtilnih načinov v medosebnih odnosih, ki predstavljajo zlorabo premoči, kršitev pravic drugega človeka. Razmahnile so se oblike nasilja, ki jih omogoča moderna tehnologija, prej teh možnosti ni bilo.«
Raziskave kažejo, da so posledice spletnega nasilja še posebej razdiralne, dolgoročne, hude, saj je povzročitelj anonimen, žrtev pa se težko kamorkoli umakne. Oziroma kot pravi mag. Anton Toni Klančnik, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave:
»Medvrstniško nasilje se je včasih dogajalo na šolskih igriščih in v šolah in je tam ostalo. Danes pa to nasilje otroci nosijo s seboj domov. Želijo videti, kaj se o njih piše, objavlja na družbenih omrežjih, saj so zelo odvisni od mnenja svojih vrstnikov.«
Čeprav je posledica zadnjih odmevnih medijskih primerov medvrstniškega nasilja na šolah predvsem domneva, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo, pa po besedah Karmen Cunder iz Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, šole niso podcenjevale problematiko tovrstnega nasilja in se z primeri velikokrat soočajo potiho, brez dodatnega izpostavljanja otrok in medijske pozornosti. Šole najprej opazijo fizično nasilje, drugih oblik nasilja dostikrat ne zaznajo tako hitro:
»Hudo mi je bilo, ko sem slišala otroka v anketi – učiteljica ni odreagirala. Za svojo šolo, tega ne morem reči. Odreagiramo takoj, po protokolu, če pa gre za izločanje, traja dalj časa, da to zaznamo in rešujemo. Ne bom pa rekla, da rešimo.«
Po mnenju psihologinje na OŠ Cirkovce Karmen Mandl, otroci ne spregovorijo o medvrstniškem nasilju iz več razlogov: ker si ne upajo, ker se jim ne zdi, da jim bo kdo dejansko pomagal ali da se bo v resnici kaj spremenilo. Ko gre za fizično nasilje, jim lahko nasilnež celo grozi, pri izključevanju pa komu kaj omenijo, pa se nič ne zgodi. Kdaj imajo tudi sami iz domačega okolja izkušnje z nasiljem in jim je to domače, zato ne spregovorijo.
Ali lahko govorimo o psihološkem profilu žrtve in nasilneža? Alenka Seršen Fras, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor:
Mladi, ki so tarče medvrstniškega nasilja, kmalu pokažejo znake, da je nekaj narobe. Popustijo v šoli, so žalostni, manj socialni, občutijo sram, brezup, ponižanje. Najbolj skrajni ukrep je tudi samomor – na svetovnem spletu je kar nekaj posnetkov poslovilnih govorov učencev, ki so povedali, da si bodo vzeli življenje zaradi zbadanja in nadlegovanja vrstnikov, g. Klančnik je spomnil na primer kanadske petnajsletnice Amande Todd …
Kako pomagati tarčam in na drugi strani tudi izvajalcem medvrstniškega nasilja? Po besedah Karmen Mandl je treba žrtve opolnomočiti, jim pomagati, da se v svoji koži dobro počutijo. Tako se lahko tudi lažje zoperstavijo nasilnežu. Slednje pa je treba umiriti, se z njim pogovoriti in naučiti novega načina obnašanja, saj mnogokrat, opozarja Alenka Seršen Fras, sploh ne ve, da je kaj naredili narobe oz. ne zna odreagirati drugače. Ne le kaznovati in prepovedati, treba je tudi spodbujati in učiti tisto, kar si v družbi želimo – kako biti strpen, empatičen, kako lahko sobivamo z drugimi. Po besedah Seršenove je treba delati individualno z žrtvijo in nasilnežem, nato pa iti še korak naprej – narediti ekipo, v kateri so vodstvo šol, učitelji, svetovalna služba in zunanji strokovnjaki, starši, tudi starši sošolcev (treba je razbiti pasivnost opazovalcev), kdaj tudi v nasilje vključeni otroci, in se kontinuirano, dalj časa ukvarjati s problemom.
»Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav. Ne more ga rešiti en sam človek.«
Sodelovanje s starši je ključnega pomena. Velikokrat pa se zgodi, da starši iščejo izgovore za svoje otroke v smislu: moj otrok pa že ne, saj je bila samo šala, saj je žrtev sama kriva, je izzivala … Po drugi strani so lahko preveč zaščitniški tudi starši žrtev. Karmen Mandl:
Druga težava je, so prepričani ravnatelji, da je zakonodaje, ki posega na njihovo področje absolutno preveč. Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:
»Če smo na odboru državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino slišali, da je nek postopek, ki ga mi delamo vzgojno, saj nismo pravniki in nimamo pravniškega znanja, padel na upravnem sodišču zaradi pike, vejice ali datuma, to ni prav. Prav tako Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne sme zahtevati, da svet šole odpokliče ravnatelja. Te kompetence nima.«
Tako je Cundarjeva komentirala primer Deskle, ki je sicer mnenja, da je »katastrofa, da se otrok prešola«. V šolah pogreša tudi več znanja. Pedagoška fakulteta, pravi, sicer da izobrazbo in teoretično znanje, a praktično delo s seboj prinaša čisto drugačne izzive.
Kdor torej misli, da medvrstniškega nasilja ni, je v zmoti, pravi Klančnik, te problematike pa se je treba lotiti celostno. Nasilje namreč ni izoliran pojav – če otroci na televiziji vidijo, kako se zmerjajo poslanci v državnem zboru, zakaj bi bilo potem to kaj narobe? Mogoče bo nove in uspešne smernice prinesel nov projekt Inštituta za kriminologijo Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v šoli, pri katerem po besedah Muršiča izhajajo prav iz tega, da tovrstno nasilje ni le težava šole, temveč skupnosti – lokalne skupnosti, družinske skupnosti in tudi širše družbene skupnosti. Vse skupaj pa se seveda začne v družini …
Še zaključne misli gostov Studia ob 17h.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.
Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu števila kaznivih dejanj, ki jih izvršijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let, in za precej nasilna kazniva dejanja – telesne poškodbe, nasilništvo, premoženjski delikti z elementi nasilja, nasilje v družini/nad otroki. A nasilje se je v zadnjih desetletjih spremenilo, opozarja raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Mitja Muršič.
»Veliko več je manj očitnih, bolj posrednih in subtilnih načinov v medosebnih odnosih, ki predstavljajo zlorabo premoči, kršitev pravic drugega človeka. Razmahnile so se oblike nasilja, ki jih omogoča moderna tehnologija, prej teh možnosti ni bilo.«
Raziskave kažejo, da so posledice spletnega nasilja še posebej razdiralne, dolgoročne, hude, saj je povzročitelj anonimen, žrtev pa se težko kamorkoli umakne. Oziroma kot pravi mag. Anton Toni Klančnik, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave:
»Medvrstniško nasilje se je včasih dogajalo na šolskih igriščih in v šolah in je tam ostalo. Danes pa to nasilje otroci nosijo s seboj domov. Želijo videti, kaj se o njih piše, objavlja na družbenih omrežjih, saj so zelo odvisni od mnenja svojih vrstnikov.«
Čeprav je posledica zadnjih odmevnih medijskih primerov medvrstniškega nasilja na šolah predvsem domneva, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo, pa po besedah Karmen Cunder iz Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, šole niso podcenjevale problematiko tovrstnega nasilja in se z primeri velikokrat soočajo potiho, brez dodatnega izpostavljanja otrok in medijske pozornosti. Šole najprej opazijo fizično nasilje, drugih oblik nasilja dostikrat ne zaznajo tako hitro:
»Hudo mi je bilo, ko sem slišala otroka v anketi – učiteljica ni odreagirala. Za svojo šolo, tega ne morem reči. Odreagiramo takoj, po protokolu, če pa gre za izločanje, traja dalj časa, da to zaznamo in rešujemo. Ne bom pa rekla, da rešimo.«
Po mnenju psihologinje na OŠ Cirkovce Karmen Mandl, otroci ne spregovorijo o medvrstniškem nasilju iz več razlogov: ker si ne upajo, ker se jim ne zdi, da jim bo kdo dejansko pomagal ali da se bo v resnici kaj spremenilo. Ko gre za fizično nasilje, jim lahko nasilnež celo grozi, pri izključevanju pa komu kaj omenijo, pa se nič ne zgodi. Kdaj imajo tudi sami iz domačega okolja izkušnje z nasiljem in jim je to domače, zato ne spregovorijo.
Ali lahko govorimo o psihološkem profilu žrtve in nasilneža? Alenka Seršen Fras, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor:
Mladi, ki so tarče medvrstniškega nasilja, kmalu pokažejo znake, da je nekaj narobe. Popustijo v šoli, so žalostni, manj socialni, občutijo sram, brezup, ponižanje. Najbolj skrajni ukrep je tudi samomor – na svetovnem spletu je kar nekaj posnetkov poslovilnih govorov učencev, ki so povedali, da si bodo vzeli življenje zaradi zbadanja in nadlegovanja vrstnikov, g. Klančnik je spomnil na primer kanadske petnajsletnice Amande Todd …
Kako pomagati tarčam in na drugi strani tudi izvajalcem medvrstniškega nasilja? Po besedah Karmen Mandl je treba žrtve opolnomočiti, jim pomagati, da se v svoji koži dobro počutijo. Tako se lahko tudi lažje zoperstavijo nasilnežu. Slednje pa je treba umiriti, se z njim pogovoriti in naučiti novega načina obnašanja, saj mnogokrat, opozarja Alenka Seršen Fras, sploh ne ve, da je kaj naredili narobe oz. ne zna odreagirati drugače. Ne le kaznovati in prepovedati, treba je tudi spodbujati in učiti tisto, kar si v družbi želimo – kako biti strpen, empatičen, kako lahko sobivamo z drugimi. Po besedah Seršenove je treba delati individualno z žrtvijo in nasilnežem, nato pa iti še korak naprej – narediti ekipo, v kateri so vodstvo šol, učitelji, svetovalna služba in zunanji strokovnjaki, starši, tudi starši sošolcev (treba je razbiti pasivnost opazovalcev), kdaj tudi v nasilje vključeni otroci, in se kontinuirano, dalj časa ukvarjati s problemom.
»Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav. Ne more ga rešiti en sam človek.«
Sodelovanje s starši je ključnega pomena. Velikokrat pa se zgodi, da starši iščejo izgovore za svoje otroke v smislu: moj otrok pa že ne, saj je bila samo šala, saj je žrtev sama kriva, je izzivala … Po drugi strani so lahko preveč zaščitniški tudi starši žrtev. Karmen Mandl:
Druga težava je, so prepričani ravnatelji, da je zakonodaje, ki posega na njihovo področje absolutno preveč. Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:
»Če smo na odboru državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino slišali, da je nek postopek, ki ga mi delamo vzgojno, saj nismo pravniki in nimamo pravniškega znanja, padel na upravnem sodišču zaradi pike, vejice ali datuma, to ni prav. Prav tako Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne sme zahtevati, da svet šole odpokliče ravnatelja. Te kompetence nima.«
Tako je Cundarjeva komentirala primer Deskle, ki je sicer mnenja, da je »katastrofa, da se otrok prešola«. V šolah pogreša tudi več znanja. Pedagoška fakulteta, pravi, sicer da izobrazbo in teoretično znanje, a praktično delo s seboj prinaša čisto drugačne izzive.
Kdor torej misli, da medvrstniškega nasilja ni, je v zmoti, pravi Klančnik, te problematike pa se je treba lotiti celostno. Nasilje namreč ni izoliran pojav – če otroci na televiziji vidijo, kako se zmerjajo poslanci v državnem zboru, zakaj bi bilo potem to kaj narobe? Mogoče bo nove in uspešne smernice prinesel nov projekt Inštituta za kriminologijo Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v šoli, pri katerem po besedah Muršiča izhajajo prav iz tega, da tovrstno nasilje ni le težava šole, temveč skupnosti – lokalne skupnosti, družinske skupnosti in tudi širše družbene skupnosti. Vse skupaj pa se seveda začne v družini …
Še zaključne misli gostov Studia ob 17h.
Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sandro Krišelj. TXT: Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti v studiu. Gostje: - dr. Marko Lovec, politolog, - dr. Majaž Nahtigal, mednarodni pravnik, - dr. Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve, - Peter Grk z ministrstva za zunanje zadeve.
Mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat, ki združuje pevce, skladatelje, zborovodje, instrumentaliste in zborovske založnike z vsega sveta, bo letos potekal v Ljubljani. Zborovska glasba je osrednji pojem kulturne identitete Slovencev in Evropejcev. Petje je na slovenskem tesno povezano z glasbenim razvojem vsaj od srednjega veka do danes in pomeni narodovo kulturno in zgodovinsko izročilo. Zvočni viri dokazujejo, da kakovost zborovskih izvajalskih praks v zadnjem stoletju nenehno raste, tako sta slovenska glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost še pred stoletjem imeli nalepko zamudništva, sodobna slovenska zborovska glasba pa je v samem svetovnem vrhu. Poudariti je treba, da največji odstotek te dejavnosti živi kot ljubiteljska kultura. Od kod prihajajo motivi za delo, ki vodijo k uspehom? Kako se zborovska glasba razvija, kakšen spremembe ji povzroča epidemija koronavirusa? Kako je zborovstvo zastopano v sistemu izobraževanja? Kako petje in glasba vplivata na naše možgane in kaj pomeni petje v zboru za kognitivni ter sociološki razvoj posameznika in družbe kot celote? O vsem tem voditeljici Simona Moličnih in Teja Klobčič ter gostje: - Mihela Jagodic, programska vodja Europa Cantat Festivala, - Brigita Rovšek, urednica za zborovsko glasbo programa Ars, - dr. Katarina Habe, psihologinja in glasbenica, - dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog. Svoje mnenje predstavljata tudi generalna sekretarka Evropskega zborovskega združenja Sonja Greiner in urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija, mag. Matej Jevnišek.
Epidemija covida-19 je razgalila globoke težave v slovenskem zdravstvu, kot so kadrovska podhranjenost in čakalne dobe. Kako se bo Ministrstvo za zdravje spopadlo s tem, je razvidno iz dveh zakonov, ki pokrivata nujne ukrepe in investicije v zdravstvu. S sogovorniki pa tudi o tem, kako se slovensko zdravstvo pripravlja na jesen, ki jo bo, kot kaže, znova zaznamovalo širjenje novih različic virusa SARS-CoV-2. O razmerah in morebitnih rešitvah voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: – Robert Cugelj, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, – Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, – Igor Rus, predstojnik internistične službe Splošne bolnišnice Jesenice, – Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Slovenci na dolgi rok varčujemo neučinkovito. Čeprav privarčujemo kar 13 odstotkov razpoložljivega dohodka pa je struktura naših prihrankov povsem nedonosna. Glavnino namreč nalagamo v banke in to kljub negativnim obrestnim meram in celo ležarinam. Ob tem je naš borzni trg še vedno nerazvit in zanemarjen. Kako ga oživiti in to na način, da bodo naši prihranki tako donosni, da bodo pokrili tudi pomemben del stroškov v času naše upokojitve? Rešitev je lahko obvezni tretji pokojninski steber, poudarjajo nekateri. O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije, - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Blaž Bračič, član uprave NLB skladi, - dr Igor Lončarski, ekonomist z Ljubljanske ekonomske fakultete.
Ko je Slovenija 26. junija 1991 slavila razglasitev državnosti, so že potekali premiki armadnih enot z nalogo zavzetja mejnih prehodov in mednarodnega letališča. Državno predsedstvo v razširjeni sestavi se je na jutranji seji dan pozneje seznanilo s potekom dogodkov in sklenilo, da bo Slovenija na agresijo odgovorila z vsemi sredstvi suverene države, vključno z aktiviranjem oboroženih sil. O obrambnem potencialu ter odločitvi za oborožen odpor razpravljajo naš voditelj, tudi zgodovinar Stane Kocutar in gostje: - general major Janez Slapar, tedanji načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe, - dr. Dušan Plut, član državnega predsedstva - zgodovinar dr. Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino, - zgodovinar major Zvezdan Markovič iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
V Sloveniji letno nastane okoli 185 tisoč ton komunalnega blata. Dokler smo se zanašali na poceni izvoz, sistema njegove obdelave in odstranitve nismo dorekli. Odkar pa smo zanj prisiljeni poskrbeti sami, se je to začelo pojavljati v naravi – očitno lahka priložnost za zaslužek na račun okolja. O tem, kakšne sistemske rešitve bi potrebovali, kje je odpovedal nadzor, kakšni so načrti za naprej in kakšna okoljska škoda grozi zaradi odlaganja blata v naravi voditeljica Erna Strniša z gosti. Gostje: - Franc Rančigaj, glavni inšpektor Inšpektorata za okolje in prostor, MOP, - Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, GZS, - Erika Oblak, okoljevarstvenica, Ekokrog.
Za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje so si pred tremi desetletji prizadevali tudi številni Slovenci, ki so živeli po svetu. Slovenski rojaki v Združenih državah Amerike so si prizadevali, da bi novo državo priznala vlada predsednika Georgea Busha starejšega. Razvejana dejavnost je segla od finančne podpore Demosu, prek glasnih pozivov k priznanju, do onemogočanja pošiljk ameriškega orožja v Jugoslavijo in podpore gospodarskemu delovanju še nepriznane države v mednarodnem prostoru. Tako kot v Sloveniji sami se tudi pogledi ameriških Slovencev v mnogočem razhajajo, ampak takrat so bili enotni. Naš dopisnik Andrej Stopar je obudil spomine različnih sogovornikov v Clevelandu in drugod po Ameriki in jih strnil v tokratno oddajo Studio ob 17.00.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejetje resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili. Naj bo to model, kjer bo elitni profesionalni šport temeljil na široki amaterski bazi, model, ki bo gradil na finančni solidarnosti, prostovoljnosti, odprtih tekmovanjih, z eno federacijo na državo za posamezni šport? Katerim vrednotam naj sledi evropski šport, kako naj si utrdi avtonomnost? Kje so koristi in kje pasti komercializacije športa? O vsem tem voditelj Aljaž Golčer in gostje: - Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, - Marko Ilešič, dolgoletni športni funkcionar in sodnik sodišča Evropske unije, - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic.
Globalni dogodek tedna je bila evropska turneja ameriškega predsednika Joeja Bidna. Uspešno smo znova zagnali čezatlantsko partnerstvo in ob ženevskem jezeru naredili prve korake k novim ameriško-ruskim odnosom. Doma je teden zaznamoval konec epidemije, prvič od oktobra pa nismo imeli nobenega umrlega s covidom. Vladni predlog interventne pomoči je razočaral sektor turizma in gostinstva, predlog dolgotrajne oskrbe predstavnike starejših in izvajalce, med drugim zato, ker je vroč kostanj financiranja podal naprej v leto 2025. Iz sveta objavljamo presunljivo zgodbo o lakoti v Etiopiji, iz domovine pa komentiramo izvolitev novega pravosodnega ministra. Spremljamo tudi lov na krivce za ekološko dramo v Hočah in si ogledujemo Borštnikovo srečanje. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.
V nedeljo, 20. junija, zaznamujemo svetovni dan beguncev. Na svetu je 26 milijonov ljudi, ki so morali v strahu za svoje življenje zapustiti domovino. V zadnjih letih vse več ljudi za mednarodno zaščito zaprosi tudi v Sloveniji. Priznana zaščita je za večino beguncev le prvi korak v novo življenje, sledi pa naporno obdobje integracije. S kakšnimi izzivi se pri vključevanju v družbo srečujejo begunci pri nas? Ali je zanje Slovenija gostoljubna država? Kaj na področju integracije prinašajo nedavno sprejete spremembe zakona o mednarodni zaščiti? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, - Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, - Blanka Rihter z Zavoda za zaposlovanje, - Goran Popović, ravnatelj osnovne šole Livada.
Evropska turneja ameriškega predsednika se po vrhu najrazvitejših držav G7, po vrhu s Severnoatlantsko zvezo Nato in tudi z državami članicami EU končuje s češnjo na diplomatski torti; srečanje v Ženevi je viselo v zraku, a se bo vendarle zgodilo. Brez običajne skupne novinarske konference obeh predsednikov in pregovorne osebne kemije. Pa vendar, vzajemni interesi obeh držav obstajajo tako na področju strateške varnosti, regionalnih konfliktov in skrbi za okoljevarstvene probleme. Ostajajo pa tudi razhajanja v pojmovanju spoštovanja človekovih pravic, obravnave opozicije in neodvisnih medijev. O vsem tem voditelj Miha Lampreht in sogovorniki: – dopisnica Vlasta Jeseničnik iz Moskve, – dopisnik Andrej Stopar iz Washingtona ter – profesor obramboslovja Vladimir Prebilič in – komentator Branko Soban v radijskem studiu.
Kaj je prinesla dirka po Sloveniji slovenskemu kolesarstvu in kaj Sloveniji kot turistični destinaciji? Kolesarska dirka po Sloveniji postaja vse bolj pomembna športna prireditev pri nas in je po odmevnosti, pa tudi po proračunu že v samem vrhu. Letošnja izvedba je bila prava uspešnica tudi zato, ker se je je udeležil tudi aktualni zmagovalec francoskega Toura Tadej Pogačar ter pritegnil ogromno gledalcev ob traso in pred televizijske zaslone. Kolesarske dirke so lep primer športnega dogodka, ki ima promocijske in ekonomske učinke. Vpliv kolesarskih dirk na turistično prepoznavnost dežel je v tujini znan že desetletja, pri nas pa so bili šele v zadnjih letih narejeni veliki koraki v tej smeri. Povezanost športa in turističnega učinka bosta komentirala voditelj Igor Tominec in direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, pogovarjali pa smo se tudi z direktorico Slovenske turistične organizacije Majo Pak, z župani krajev, ki so bili na letošnji trasi dirke, in turističnimi delavci na področju kolesarskega turizma.
Severnoatlantsko zavezništvo snuje obsežno reformo. Ta je osrčju razprav tokratnega zasedanja voditeljev zveze NATO, ki se ga v okviru svoje prve poti v tujino v vlogi ameriškega predsednika udeležuje Joe Biden. Kaj v čezatlantsko partnerstvo prinaša administracija 46. ameriškega predsednika, kaj to pomeni za ameriško in evropsko pozicijo v mednarodnem okolju, kje NATO vidi svojo največjo grožnjo in zakaj je čas za reformo Severnoatlantskega zavezništva dozorel šele po odhodu Donalda Trumpa? Kakšno vlogo zavzema Slovenija v zavezništvu in misijah ter kaj lahko povemo o slovenski samorealizaciji znotraj NATO – to je nekaj tem pogovora voditelja Luke Robida z gosti. Komentirali bodo ne le obrambne temveč tudi politične in gospodarske vidike Bidnove evropske turneje, ki ga vodi še na vrh EU - ZDA ter v Ženevo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Gostje: - dr. Zlatko Šabič, katedra za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Zaslužni profesor dr. Anton Bebler, - dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Klemen Balanč, politolog.
Na pragu počitniške sezone so se vile vrste pred uradi za izdajanje digitalnih in mobilnih dostopov do e-uprave. Želja po hitrejšem prehodu meje na poti do plaže se je izkazala za učinkovitejšo spodbudo k digitalizaciji kot vse vladne kampanje. Manjši, kot bi želeli, so tudi učinki kampanje za cepljenje proti covidu: v Zasavju se ni ponovila celjska izkušnja cepljenja brez naročanja, zdaj ljudje niso čakali vrstah. Komentiramo skromna pričakovanja glede kandidata za novega pravosodnega ministra ter vladne akrobacije, povezane s preživetjem Slovenske tiskovne agencije in slovenskega turizma. Na evropski turneji spremljamo ameriškega predsednika Bidna in analiziramo posledice vojnih zločinov na Balkanu in ekološkega kriminala na Štajerskem. Ploskamo uspehom naše teniške igralke v Parizu in kolesarjev na dirki po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.
Obetajo se novosti pri štirih različnih zakonih, ki so v pristojnosti ministrstva za delo. Gre za sveženj sprememb, ki posegajo na področje pravic brezposelnih oseb, novosti se obetajo pri izračunu letnih pravic ter pri dodeljevanju otroškega dodatka za otroke, ki se ne šolajo. Kakšen je namen sprememb, kaj konkretno predvidevajo in katera odprta vprašanja se ob tem porajajo, bomo osvetlili z voditeljico Urško Valjavec in gosti v studiu. To so: - minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, - dekanja Fakultete za socialno delo Liljana Rihter in - docent na ljubljanski Pravni fakulteti Luka Mišič.
Pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije pred tremi desetletji je imela pomembno vlogo tudi Rimskokatoliška cerkev, Vatikan je med prvimi priznal našo državo. Kako zdaj vidijo takratno dogajanje, kako ocenjujejo razvoj odnosa med državo in verskimi skupnostmi in kje so odprta vprašanja? O vsem tem s predstavniki največjih verskih skupnosti pri nas. Tudi o aktualnih temah na področju verskega življenja in kakšna je njihova ocena verske svobode v samostojni Sloveniji. Gostje: - škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - duhovnik Rimokatoliške cerkve na Slovenskem dr. Sebastijan Valentan, - imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Zinaid Mahmutagić, - paroh v Srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji Peran Boškovič.
V času, ko Fraport Slovenija končuje največjo naložbo, sodoben potniški terminal, in tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji, na Brniškem letališču dnevno vzleti in pristane zgolj nekaj letal. Bodo finančne spodbude države za večjo letalsko povezljivost Slovenije okrepile povezave? Po ocenah mednarodnih letalskih združenj naj bi se letalstvo v petih letih vrnilo na raven pred pandemijo. V Sloveniji, kjer smo ostali brez nacionalnega prevoznika, se to premika zelo počasi. Razmere močno občutijo tudi turistične agencije, nekatere so se znašle in z najemi letal zagotavljajo čarterske lete. Kjer smo in kam letimo, voditeljica Aljana Jocif z gosti. Gostje: - Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija, - Nena Dokuzov, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Matej Knaus, predsednik Zveze turističnih agencij Slovenije, direktor agencije Palma.
V državnem zboru so v petek razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje z novim 62. a-členom, in sicer s pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, s svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na območjih, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina, in svobodno uporabo in razvojem jezika gluhoslepih. Gre za zgodovinski korak, saj je bila gluhim in ljudem z gluhoslepoto priznana temeljna človekova pravica – pravica do njihovega maternega jezika. Slovenija je tako postala peta država po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski, ki je slovenski znakovni jezik vpisala v ustavo, in prva država, ki je v svojo ustavo vključila jezik gluhoslepih. Kakšne pravice prinaša vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo gluhim? In kakšne pravice jezik gluhoslepih ljudem z gluhoslepoto? Za kaj vse bo treba poskrbeti, da ustavna določba ne bo ostala le mrtva črka na papirju? Kdaj bomo dobili zakon, ki bo urejal pravice gluhoslepih? Na ta vprašanja so iskali odgovore voditeljica Petra Medved in gostje: – dr. Ciril Ribičič, vodja strokovne skupine za vpis znakovnega jezika v ustavo, – Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, – dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan, – Tone Petrič, strokovni sodelavec na ZDGNS. Govor gospoda Petriča in pogovor v celoti je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark. Tolmačenje bo mogoče spremljati na spletni strani Prvega. V oddaji smo slišali tudi izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča.
Tudi v iztekajočem se tednu so pravosodne afere in odločitve zasenčile boj z epidemijo in priprave na predsedovanje naše države Evropski uniji. Evropsko javno tožilstvo je začelo delati brez dveh slovenskih članov, saj izbrana nista všeč vladi. Zadevo bo verjetno reševalo sodišče. Klofuto je politiki primazalo tudi ustavno sodišče z razveljavitvijo zakona, ki je bil podlaga za protikoronske ukrepe, med njimi policijsko uro. V oddaji komentiramo tudi prodajo NKBM Madžarom in ugotavljamo, da imata naša in hrvaška vlada skupno točko tudi v pritiskih na medije. Spremljamo mučno oblikovanje vlade v Izraelu. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.
Dolina Soče se v zadnjih letih utrjuje kot vodilna slovenska destinacija za aktiven oddih. Po rekordnih številkah, ko so leta 2019 v tolminski, kobariški in bovški občini skupaj zabeležili 850.000 prenočitev, so jih v lanski, z epidemijo zaznamovani sezoni, slabo tretjino manj – dobrih 620.000. Spremenila se je tudi struktura gostov, saj so lani - ravno obratno kot pretekla leta - domači turisti predstavljali skoraj polovico vseh gostov. Na eni strani je torej trend krepitve obiska, na drugi pa ukrepi zaradi epidemije - kako naj torej ponudba in infrastruktura v dolini sledita povpraševanju? O vsem tem, o pomoči države turistični panogi, evropskih sredstvih in o pričakovanjih za letošnjo sezono v Studiu ob 17h v živo iz Kobarida. Gostiteljica je naša dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak, gostje pa: - Vilijam Kvalič, direktor zavoda za turizem Dolina Soče, - Marko Pretner, vodja Informacijskega središča TNP Dom Trenta, ekološka kmetija pri Plajerju, - Filip Hrovat, Bovec šport center, - Maja Roš Kanellopulos, hiške Nebesa na Livku, - Matej Gorjan, hotel Zlata Ribica.
Neveljaven email naslov