Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Medvrstniško nasilje

16.06.2015

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu števila kaznivih dejanj, ki jih izvršijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let, in za precej nasilna kazniva dejanja – telesne poškodbe, nasilništvo, premoženjski delikti z elementi nasilja, nasilje v družini/nad otroki. A nasilje se je v zadnjih desetletjih spremenilo, opozarja raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Mitja Muršič.

»Veliko več je manj očitnih, bolj posrednih in subtilnih načinov v medosebnih odnosih, ki predstavljajo zlorabo premoči, kršitev pravic drugega človeka. Razmahnile so se oblike nasilja, ki jih omogoča moderna tehnologija, prej teh možnosti ni bilo.«

Raziskave kažejo, da so posledice spletnega nasilja še posebej razdiralne, dolgoročne, hude, saj je povzročitelj anonimen, žrtev pa se težko kamorkoli umakne. Oziroma kot pravi mag. Anton Toni Klančnik, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave:

»Medvrstniško nasilje se je včasih dogajalo na šolskih igriščih in v šolah in je tam ostalo. Danes pa to nasilje otroci nosijo s seboj domov. Želijo videti, kaj se o njih piše, objavlja na družbenih omrežjih, saj so zelo odvisni od mnenja svojih vrstnikov.«

Čeprav je posledica zadnjih odmevnih medijskih primerov medvrstniškega nasilja na šolah  predvsem domneva, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo, pa po besedah Karmen Cunder iz Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, šole niso podcenjevale problematiko tovrstnega nasilja in se z primeri velikokrat soočajo potiho, brez dodatnega izpostavljanja otrok in medijske pozornosti. Šole najprej opazijo fizično nasilje, drugih oblik nasilja dostikrat ne zaznajo tako hitro:

»Hudo mi je bilo, ko sem slišala otroka v anketi – učiteljica ni odreagirala. Za svojo šolo, tega ne morem reči. Odreagiramo takoj, po protokolu, če pa gre za izločanje, traja dalj časa, da to zaznamo in rešujemo. Ne bom pa rekla, da rešimo.«

Po mnenju psihologinje na OŠ Cirkovce Karmen Mandl, otroci ne spregovorijo o medvrstniškem nasilju iz več razlogov: ker si ne upajo, ker se jim ne zdi, da jim bo kdo dejansko pomagal ali da se bo v resnici kaj spremenilo. Ko gre za fizično nasilje, jim lahko nasilnež celo grozi, pri izključevanju pa komu kaj omenijo, pa se nič ne zgodi. Kdaj imajo tudi sami iz domačega okolja izkušnje z nasiljem in jim je to domače, zato ne spregovorijo.

Ali lahko govorimo o psihološkem profilu žrtve in nasilneža? Alenka Seršen Fras, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor:

Mladi, ki so tarče medvrstniškega nasilja, kmalu pokažejo znake, da je nekaj narobe. Popustijo v šoli, so žalostni, manj socialni, občutijo sram, brezup, ponižanje. Najbolj skrajni ukrep je tudi samomor – na svetovnem spletu je kar nekaj posnetkov poslovilnih govorov učencev, ki so povedali, da si bodo vzeli življenje zaradi zbadanja in nadlegovanja vrstnikov, g. Klančnik je spomnil na primer kanadske petnajsletnice Amande Todd …

Kako pomagati tarčam in na drugi strani tudi izvajalcem medvrstniškega nasilja? Po besedah Karmen Mandl je treba žrtve opolnomočiti, jim pomagati, da se v svoji koži dobro počutijo. Tako se lahko tudi lažje zoperstavijo nasilnežu. Slednje pa je treba umiriti, se z njim pogovoriti in naučiti novega načina obnašanja, saj mnogokrat, opozarja Alenka Seršen Fras, sploh ne ve, da je kaj naredili narobe oz. ne zna odreagirati drugače. Ne le kaznovati in prepovedati, treba je tudi spodbujati in učiti tisto, kar si v družbi želimo – kako biti strpen, empatičen, kako lahko sobivamo z drugimi. Po besedah Seršenove je treba delati individualno z žrtvijo in nasilnežem, nato pa iti še korak naprej – narediti ekipo, v kateri so vodstvo šol, učitelji, svetovalna služba in zunanji strokovnjaki, starši, tudi starši sošolcev (treba je razbiti pasivnost opazovalcev), kdaj tudi v nasilje vključeni otroci, in se kontinuirano, dalj časa ukvarjati s problemom.

»Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav. Ne more ga rešiti en sam človek.«

Sodelovanje s starši je ključnega pomena. Velikokrat pa se zgodi, da starši iščejo izgovore za svoje otroke v smislu: moj otrok pa že ne, saj je bila samo šala, saj je žrtev sama kriva, je izzivala … Po drugi strani so lahko preveč zaščitniški tudi starši žrtev. Karmen Mandl:

Druga težava je, so prepričani ravnatelji, da je zakonodaje, ki posega na njihovo področje absolutno preveč. Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:

»Če smo na odboru državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino slišali, da je nek postopek, ki ga mi delamo vzgojno, saj nismo pravniki in nimamo pravniškega znanja, padel na upravnem sodišču zaradi pike, vejice ali datuma, to ni prav. Prav tako Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne sme zahtevati, da svet šole odpokliče ravnatelja. Te kompetence nima.«

Tako je Cundarjeva komentirala primer Deskle, ki je sicer mnenja, da je »katastrofa, da se otrok prešola«. V šolah pogreša tudi več znanja. Pedagoška fakulteta, pravi, sicer da izobrazbo in teoretično znanje, a praktično delo s seboj prinaša čisto drugačne izzive.

Kdor torej misli, da medvrstniškega nasilja ni, je v zmoti, pravi Klančnik, te problematike pa se je treba lotiti celostno. Nasilje namreč ni izoliran pojav – če otroci na televiziji vidijo, kako se zmerjajo poslanci v državnem zboru, zakaj bi bilo potem to kaj narobe? Mogoče bo nove in uspešne smernice prinesel nov projekt Inštituta za kriminologijo Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v šoli, pri katerem po besedah Muršiča izhajajo prav iz tega, da tovrstno nasilje ni le težava šole, temveč skupnosti – lokalne skupnosti, družinske skupnosti in tudi širše družbene skupnosti. Vse skupaj pa se seveda začne v družini …

Še zaključne misli gostov Studia ob 17h.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Medvrstniško nasilje

16.06.2015

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu števila kaznivih dejanj, ki jih izvršijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let, in za precej nasilna kazniva dejanja – telesne poškodbe, nasilništvo, premoženjski delikti z elementi nasilja, nasilje v družini/nad otroki. A nasilje se je v zadnjih desetletjih spremenilo, opozarja raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Mitja Muršič.

»Veliko več je manj očitnih, bolj posrednih in subtilnih načinov v medosebnih odnosih, ki predstavljajo zlorabo premoči, kršitev pravic drugega človeka. Razmahnile so se oblike nasilja, ki jih omogoča moderna tehnologija, prej teh možnosti ni bilo.«

Raziskave kažejo, da so posledice spletnega nasilja še posebej razdiralne, dolgoročne, hude, saj je povzročitelj anonimen, žrtev pa se težko kamorkoli umakne. Oziroma kot pravi mag. Anton Toni Klančnik, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave:

»Medvrstniško nasilje se je včasih dogajalo na šolskih igriščih in v šolah in je tam ostalo. Danes pa to nasilje otroci nosijo s seboj domov. Želijo videti, kaj se o njih piše, objavlja na družbenih omrežjih, saj so zelo odvisni od mnenja svojih vrstnikov.«

Čeprav je posledica zadnjih odmevnih medijskih primerov medvrstniškega nasilja na šolah  predvsem domneva, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo, pa po besedah Karmen Cunder iz Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, šole niso podcenjevale problematiko tovrstnega nasilja in se z primeri velikokrat soočajo potiho, brez dodatnega izpostavljanja otrok in medijske pozornosti. Šole najprej opazijo fizično nasilje, drugih oblik nasilja dostikrat ne zaznajo tako hitro:

»Hudo mi je bilo, ko sem slišala otroka v anketi – učiteljica ni odreagirala. Za svojo šolo, tega ne morem reči. Odreagiramo takoj, po protokolu, če pa gre za izločanje, traja dalj časa, da to zaznamo in rešujemo. Ne bom pa rekla, da rešimo.«

Po mnenju psihologinje na OŠ Cirkovce Karmen Mandl, otroci ne spregovorijo o medvrstniškem nasilju iz več razlogov: ker si ne upajo, ker se jim ne zdi, da jim bo kdo dejansko pomagal ali da se bo v resnici kaj spremenilo. Ko gre za fizično nasilje, jim lahko nasilnež celo grozi, pri izključevanju pa komu kaj omenijo, pa se nič ne zgodi. Kdaj imajo tudi sami iz domačega okolja izkušnje z nasiljem in jim je to domače, zato ne spregovorijo.

Ali lahko govorimo o psihološkem profilu žrtve in nasilneža? Alenka Seršen Fras, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor:

Mladi, ki so tarče medvrstniškega nasilja, kmalu pokažejo znake, da je nekaj narobe. Popustijo v šoli, so žalostni, manj socialni, občutijo sram, brezup, ponižanje. Najbolj skrajni ukrep je tudi samomor – na svetovnem spletu je kar nekaj posnetkov poslovilnih govorov učencev, ki so povedali, da si bodo vzeli življenje zaradi zbadanja in nadlegovanja vrstnikov, g. Klančnik je spomnil na primer kanadske petnajsletnice Amande Todd …

Kako pomagati tarčam in na drugi strani tudi izvajalcem medvrstniškega nasilja? Po besedah Karmen Mandl je treba žrtve opolnomočiti, jim pomagati, da se v svoji koži dobro počutijo. Tako se lahko tudi lažje zoperstavijo nasilnežu. Slednje pa je treba umiriti, se z njim pogovoriti in naučiti novega načina obnašanja, saj mnogokrat, opozarja Alenka Seršen Fras, sploh ne ve, da je kaj naredili narobe oz. ne zna odreagirati drugače. Ne le kaznovati in prepovedati, treba je tudi spodbujati in učiti tisto, kar si v družbi želimo – kako biti strpen, empatičen, kako lahko sobivamo z drugimi. Po besedah Seršenove je treba delati individualno z žrtvijo in nasilnežem, nato pa iti še korak naprej – narediti ekipo, v kateri so vodstvo šol, učitelji, svetovalna služba in zunanji strokovnjaki, starši, tudi starši sošolcev (treba je razbiti pasivnost opazovalcev), kdaj tudi v nasilje vključeni otroci, in se kontinuirano, dalj časa ukvarjati s problemom.

»Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav. Ne more ga rešiti en sam človek.«

Sodelovanje s starši je ključnega pomena. Velikokrat pa se zgodi, da starši iščejo izgovore za svoje otroke v smislu: moj otrok pa že ne, saj je bila samo šala, saj je žrtev sama kriva, je izzivala … Po drugi strani so lahko preveč zaščitniški tudi starši žrtev. Karmen Mandl:

Druga težava je, so prepričani ravnatelji, da je zakonodaje, ki posega na njihovo področje absolutno preveč. Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec:

»Če smo na odboru državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino slišali, da je nek postopek, ki ga mi delamo vzgojno, saj nismo pravniki in nimamo pravniškega znanja, padel na upravnem sodišču zaradi pike, vejice ali datuma, to ni prav. Prav tako Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne sme zahtevati, da svet šole odpokliče ravnatelja. Te kompetence nima.«

Tako je Cundarjeva komentirala primer Deskle, ki je sicer mnenja, da je »katastrofa, da se otrok prešola«. V šolah pogreša tudi več znanja. Pedagoška fakulteta, pravi, sicer da izobrazbo in teoretično znanje, a praktično delo s seboj prinaša čisto drugačne izzive.

Kdor torej misli, da medvrstniškega nasilja ni, je v zmoti, pravi Klančnik, te problematike pa se je treba lotiti celostno. Nasilje namreč ni izoliran pojav – če otroci na televiziji vidijo, kako se zmerjajo poslanci v državnem zboru, zakaj bi bilo potem to kaj narobe? Mogoče bo nove in uspešne smernice prinesel nov projekt Inštituta za kriminologijo Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v šoli, pri katerem po besedah Muršiča izhajajo prav iz tega, da tovrstno nasilje ni le težava šole, temveč skupnosti – lokalne skupnosti, družinske skupnosti in tudi širše družbene skupnosti. Vse skupaj pa se seveda začne v družini …

Še zaključne misli gostov Studia ob 17h.


02.06.2021

Odločanje o vodah preloženo na volilce

Novela zakona o vodah, ki ob obalah omogoča široko gradnjo objektov v javni rabi, je v politiki in javnosti burila duhove že pred sprejetjem. Zdaj, ko je o zakonu razpisan referendum, se retorika obeh strani zaostruje. V vladi trdijo, da so bili podpisniki zahteve za referendum zavedeni, češ da zakon po novem na priobalnem pasu dejansko dopušča le neškodljive gradnje. Pobudniki referenduma odgovarjajo, da ima tudi množica domnevno neškodljivih objektov lahko usoden vpliv na protipoplavno varnost, morda pa tudi na kakovost vode, ki jo pijemo. O tem, kako bodo videti obale, če bo zakon stopil v veljavo, kakšna je naša kultura upoštevanja varovalk – in, nenazadnje, o tem, kaj sploh piše v zakonu, voditeljica Erna Strniša z gosti.


01.06.2021

Bitka za kmetijske subvencije in ustrezne pogoje pridelave hrane

Zelena preobrazba, digitalizacija in usmeritev v trajnostne sisteme so usmeritve tudi za prihodnjo skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Kako bomo preoblikovali ukrepe kmetijske politike in politike razvoja podeželja v Sloveniji? Koliko in komu znižati kmetijske subvencije, kako dvigniti konkurenčnost agroživilskih verig in kako poskrbeti za ostarele na kmetijah? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, - Emil Erjavec, profesor agrarne politike na Biotehniški fakulteti.


31.05.2021

Studio ob 17.00 že 45 let sooča različne argumente o aktualnih vprašanjih

Že 45 let ne mine noben pomemben dogodek ali fenomen doma in v svetu, ne da bi ga zaznamovali v legendarni radijski oddaji Studio ob 17ih. Kdor pri nas kaj velja, gostuje v tej oddaji. Edina že tako dolgo v našem okolju goji eno najžlahtnejših novinarskih oblik – polemično razpravo za okroglo mizo o aktualnih dogodkih in družbenih vprašanjih z različnih področij. In to vsak delovni dan, praviloma v živo. Od leta 1976 vsako oddajo uvede prepoznavni avizo, ki ga je spisal sloviti skladatelj, jazzovski pianist in dirigent Jože Privšek. V tem času smo pripravili okoli 11.700 oddaj in gostili vsaj trikrat toliko gostov od vsepovsod –od gospodarstva do politike, od kulture do športa. Vsebinsko pestrost in družbeno vlogo Studia ob 17.00 osvetljujemo v jubilejni oddaji, v sproščenih pogovorih z ustvarjalci pa odstiramo tudi pogled v zakulisje, kjer nastaja.


28.05.2021

Tedenski aktualni mozaik

Predsednik vlade se je izognil ustavni obtožbi, podpredsednik vlade se je odrekel svoji ministrici za pravosodje, usoda predsednika parlamenta še ni zapečatena. Tako nestabilna je domača politika na pragu predsedovanja Evropski uniji. Kdaj bomo šli spet na volitve, še ni jasno, kdaj na volišča, pa je: referendum o vodah bo sredi počitniškega julija. Komentiramo tudi neodločnost evropskih voditeljev v boju proti podnebnim spremembam in njihovo neobičajno enotnost v odzivu na šokantne poteze beloruskega predsednika. Skupaj z dopisnikom iz Italije smo osupli nad ugotovitvami preiskave tragedije gondole, kjer je umrlo 14 ljudi. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.


27.05.2021

Slovenski turistični holding – za ali proti?

Slovenski turizem je pred tektonskimi spremembami, opozarjajo poznavalci. Osem turističnih družb - med njimi Sava d.d., Istrabenz Turizem, Terme Olimje in Zreče - naj bi združili v Slovenski turistični holding in tako zagotovili prestrukturiranje in enotno upravljanje. Tak je načrt gospodarskega ministrstva. Ali je nov holding sploh potreben, kaj so prednosti in kaj pasti, kdo bi s turističnim holdingom pridobil in kdo izgubil, kaj bi pomenil za razvoj slovenskega turizma in kaj za nanj vezane dobavitelje? O teh in drugih vprašanji voditeljica Simeona Rogelj z zagovorniki in nasprotniki načrta. Gostje: - Peter Vesenjak iz svetovalne družbe Hosting, - dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek, - ekonomist Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec. Stališča in načrte za našo oddajo razkriva tudi predsednik uprave SDH Janez Žlak.


26.05.2021

Državni zbor pred odločitvijo, ali naj obtoži predsednika vlade

Ali lahko ustavna obtožba – prva, ki jo je vložila leva sredina, in sedma v samostojni državi – odnese predsednika vlade Janeza Janšo? Malo verjetno. Čeprav koalicija nima vsak trenutek zagotovljenih 46 glasov, ni zelo verjetno, da bo najmanj toliko poslancev podprlo predlog ustavne obtožbe. Ključni očitki, ki jih v ustavni obtožbi poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB nizajo proti predsedniku vlade, so, da ne zna voditi, da krši svoje lastne zakone in da se ne zmeni za ustavo. Razpravo o ustavni obtožbi osvetljujemo s pravne in politične plat z voditeljico Jolando Lebar in gosti.


25.05.2021

Slovenija kmalu na čelu Evropske unije

Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: - Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja - Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.


24.05.2021

Nemirni Bližnji vzhod

Napoved: Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta po 11-ih dneh silovitega obstreljevanja razglasila prekinitev sovražnosti. Bo krhko premirje vzdržalo? Je konflikt vplival na razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Kdo je z njim pridobil in kdo izgubil? Ali smo zdaj kaj bližje rešitvi izraelsko-palestinskega spora? Odgovore iščejo voditelj Blaž Ermenc in gostje: - Jernej Mueller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na zunanjem ministrstvu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - Boštjan Videmšek, novinar in publicist, - Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica.


21.05.2021

Tedenski aktualni mozaik

O normalizaciji življenja ob epidemiji, razmer na Bližnjem Vzhodu ter ameriško-ruskih odnosov. O še močno oddaljeni normalizaciji domače politike. Epidemija je končno zdrsnila s prvih strani in prvih minut domačih medijev. To je prineslo olajšanje, čeprav bo za dokončno normalizacijo razmer treba cepiti dovolj ljudi. Daleč od normalnega pa so bile te dni razmere v domači politiki. Parlament je v pat položaju, potem ko ni nihče zbral potrebne večine in je v vodo padlo celotno zasedanje, s tem tudi odločanje o ustavni obtožbi premiera, ampak tudi na primer o pomoči otrokom s posebnimi potrebami. V oddaji komentiramo tudi etapno zmago gibanja za pitno vodo, sporne poteze ministra za kulturo in izkupiček vrha balkanskih voditeljev na Brdu. Sprašujemo pa se tudi, kako trden je dogovor o prekinitvi ognja na Bližjem Vzhodu.


20.05.2021

ZRC SAZU že 40 let pomaga razlagati svet

Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18 inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. V pogovoru, premierno pripravljenem za Ars humano, voditeljica Nataša Lang in gostje premišljujejo o tem, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Na kratko se ozirajo v zgodovino, v središču pogovora pa so izzivi, pred katerimi je ustanova zdaj. Gostje: - direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, - upokojeni raziskovalec dr. Janez Dular, - predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič, - raziskovalka dr. Lea Kuhar.


19.05.2021

Otroci pred zasloni - koliko časa pred zasloni je še varno?

V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine? O novih smernicah in negativnih posledicah prevelike izpostavljenosti zaslonom voditeljica Špela Šebenik in gostje: - dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes, - dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, - Nevenka Zavrl, dr. med., spec. pediatrije , Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana.


18.05.2021

Kakšna bo Slovenija po izvajanju načrta za okrevanje in odpornost

Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija oddala v Bruselj konec aprila, bo v primeru potrditve pomenil, da nas v prihodnjih petih letih čaka za slabih 2,5 milijarde evrov vlaganj, največ v zeleni prehod, digitalizacijo in za povečanje poslovne konkurenčnosti. Kratkoročno naj bi v tem času in s temi investicijami povečali BDP za 0,8 odstotka, dolgoročno pa za 0,4 odstotka. Po nekaterih ocenah to ni dovolj ambiciozno. Če se slovenski načrt za okrevanje uresniči, ali oziroma kako bo to spremenilo državo? Bomo povečali produktivnost? Je skrb posvečena tudi ranljivim skupinam? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje. Gostje: - Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko p politiko, - dr. Dušan Mramor, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, - Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Pogovarjali smo se tudi z dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.


17.05.2021

Povezovanje na Zahodnem Balkanu in z njim

Vrh ob deseti obletnici tako imenovanega procesa Brdo-Brioni, ki ga ta ponedeljek gosti predsednik države Borut Pahor, naj bi bil priložnost za potrditev zavezanosti za nadaljevanje širitve Evropske unije. A zdi se, da se Zahodnemu Balkanu evropska perspektiva vse bolj odmika, svojo vlogo v tej regiji pa medtem krepijo druge sile. O Zahodnem Balkanu razmišljajo voditeljica Špela Novak in gostje: - Ana Bojinović Fenko, profesorica na Fakulteti za družbene vede, - Ervin Hladnik Milharčič, novinar, - Mirko Cigler, nekdanji diplomat, - Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.


14.05.2021

Tedenski aktualni mozaik

V svetu je teden zaznamoval srdit izbruh nasilja med Palestinci in Izraelci. Komentiramo razloge, mogoče rešitve in vlogo Zahoda. Veselimo se sproščanja kulturnih in športnih dejavnosti ob prehodu v rumeno fazo epidemije, pri čemer izvajalci opozarjajo na nekatere neživljenjske pogoje, v turizmu in gostinstvu pa stežka pričakujejo intervencijski zakon o pomoči. Raziskujemo razloge za krizo socialnega dialoga - teden se je sicer začel z dogovorom med vlado in stavkajočim policijskim sindikatom, končal pa se je z izstopom sindikalnih central iz ekonomsko-socialnega sveta. V oddaji spremljamo tudi priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.


13.05.2021

Kakšno vojsko želite?

Slovenska vojska, ki te dni praznuje svoj praznik, po 30 letih nenehnih sprememb in iskanja poti ob nenehni krizi vodenja in pomanjkanju vizije ter jasne obrambne politike postaja vse bolj utrujena. Bosta politika in konec koncev celotna družba končno sposobni najti soglasje o tem, kakšno vojsko si želimo in v katero smer naj jo razvijamo? O tem voditelj Robert Škrjanc in ključni akterji, odgovorni za varnost in obrambo. Gostje: - Matej Tonin, minister za obrambo, - Miha Škerbinc, poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske, - Boštjan Šefic, svetovalec za nacionalno varnost v Uradu predsednika države, - Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, - Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica v Državnem zboru.


12.05.2021

Tiskovna agencija – informacijska hrbtenica družbe. Za obSTAnek.

Ob 30-letnici samostojne države ta jubilej praznujejo tudi številne druge inštitucije, ki so bile temelj vzpostavljanja lastne državnosti. Ena teh je Slovenska tiskovna agencija, ki je od ustanovitve naprej predstavljala zelo pomemben informacijski kanal za domačo in - na začetku še toliko bolj pomembno - tujo javnost. Obstoj STA je danes ogrožen. Že od začetka letošnjega leta opravlja javno službo, ne da bi mu vlada zanjo nakazala v zakonu določeno plačilo. Ob robu vroče javne razprave o vzrokih, posledicah in ozadjih vladne prekinitve financiranja, ki je sporno tudi po mnenju Evropske komisije, z voditeljico Darjo Groznik in gosti podrobno o tem, zakaj moramo kot država imeti tiskovno agencijo, kaj vse ponuja servis Slovenske tiskovne agencije, kako so agencije organizirane drugod in kaj sploh je agencijsko novinarstvo. Gostje: - Barbara Štrukelj, odgovorna urednica STA, - Dejan Verčič, soustanovitelj in prvi direktor STA, profesor na FDV in raziskovalec komunikacij - Kaja Jakopič, Urednica uredništva za nove medije na MMC. V posnetku: - Petra Majdič, odgovorna urednica Radia Krka. Ministrstvo za kulturo, ki je pristojno tudi za medije, večkrat posredovanega vabila za sodelovanje v pogovoru ni sprejelo.


11.05.2021

Rekordi na trgu surovin

Dogajanje na trgu surovin dosega rekorde. V nekaj mesecih so poskočile cene bakra, železa in drugih surovin, kar pomembno vpliva na slovensko industrijo in celotno gospodarstvo. Kaj to pomeni za gradbeništvo in večje infrastrukturne projekte, kjer so pogodbe sklepali še po starih, nizkih cenah? Kakšni bodo vplivi inflacije, kako obvladovati tveganja in posledice globalne trgovine, ki so tako izrazite kot verjetno še nikoli doslej. Odgovore na ta vprašanja išče Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Marina Lindič, soustanoviteljica in predsednica Združenja nabavnikov Slovenije, - ekonomist Bojan Ivanc, vodja analitske skupine pri Gospodarski zbornici Slovenije. V posnetih pogovorih sodelujejo tudi: - Jože Kastelic, predsednik uprave podjetja Kovinatrade, - Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Daniel Gregorič, direktor podjetja Individa in partnerji.


10.05.2021

Komu koristi nova mini davčna reforma?

Tretja mini davčna reforma znova obljublja višje neto plače, tokrat zaradi povečanja neobdavčenega zaslužka. Doslej so znižanje enih davkov običajno uravnotežili z zvišanjem drugih. Tokrat takega prestrukturiranja ne bo, temveč vlada načrtuje samo nižje obremenitve. Je povzročanje dodatnega izpada proračunskih prihodkov prava pot za okrevanje po pandemiji? Bo nižji davek na kapitalske dobičke spodbuda vlaganjem v delnice? Bodo manj obdavčene najemnine zamejile oddajanje na črno? Bodo podjetja izkoristila novo olajšavo za digitalno in zeleno preobrazbo? In navsezadnje, bo v državnem zboru dovolj podpore davčnim spremembam? O vsem tem Zdenka Bakalar in gosti - finančni minister Andrej Šircelj, - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič - in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.


07.05.2021

Tedenski aktualni mozaik

Izteka se teden, ko smo novinarji po Sloveniji ob podpori evropskih združenj in številnih drugih strnili vrste v obrambo Slovenske tiskovne agencije, informacijske hrbtenice Slovenije. Da ji vlada mora zagotoviti ustrezno financiranje, poudarjajo tudi v Evropski komisiji in pričakujejo hitre rešitve. Kako pomembna je Evropska unija, ne le v tem primeru, in kakšna naj bo v prihodnje, se sprašujemo v oddaji ob začetku državljanske konference o prihodnosti Unije in tik pred Dnevom Evrope. Spremljamo umirjanje epidemije, se veselimo pospešenega cepljenja proti covidu-19 ter komentiramo sodne posledice rokohitrskega sprejemanja ukrepov proti okužbam. Računamo, komu bodo koristile predlagane davčne spremembe in komu drugi železniški tir do Kopra, ki so ga končno začeli graditi. Komentiramo obisk beloruske opozicijske voditeljice v Sloveniji in mučno Škotsko izbiranje med britansko in evropsko smerjo. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.


06.05.2021

Kakšno Evropo želimo njeni državljani?

Deveti maj je v zgodovino vpisan kot tisti dan, ki ga je Robert Schuman z govorom o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo, postavil na sam začetek evropskega povezovanja. Deveti maj je obveljal kot Dan Evrope in tik pred praznikom se bomo pogovorili o Evropski uniji danes in o tem, kako se lotiti prihodnosti 27-erice. Kako visoko sta cenjeni zdravstvena in socialna varnost? Zakaj ni dovolj, da se to od državljanov izve iz javnomnenjske raziskave oziroma zakaj bi morali Evropejci to vnovič povedati v okviru Konference o prihodnosti Evrope? Kakšen pristop k oblikovanju evropske prihodnosti sploh je ta konferenca, nekakšen vseevropski dialog, ki bo uradno zaživel prav na Dan Evrope? Kako polni pričakovanj so lahko vsakdanji ljudje, da bo njihov glas slišan? Bodo dali podlago za zakonodajne morda celo pogodbene spremembe na evropski ravni? Kako globoko rano je ne družbenem tkivu pustila pandemija in kakšni so obeti za evropsko rekonvalescenco skozi načrte za okrevanje in odpornost? In še - ali je bilo veselje zaradi zmage nad populizmom po volitvah v Evropski parlament pred dvema letoma preuranjeno? O vsem tem voditelj Luka Robida in gostje: - Sabina Kajnč Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo EIPA, - Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetja Agencija za elektronsko poslovanje EBA in nekdanja predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, - Marinko Banjac, Katedra za teoretsko analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.


Stran 44 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov