Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dopust je kot daljše obdobje odsotnosti z dela namenjen zaposlenemu. Lahko ga izkoristimo za počitek, rekreacijo ali potovanje in traja več kot dva dneva. Marsikatera podjetja se julija ali avgusta odločijo za kolektivne dopuste. Pravice in dolžnosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah. Veste, kakšne so? Če ne, vas vabimo, da prisluhnete današnji oddaji Studio ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Dopust je kot daljše obdobje odsotnosti z dela namenjen zaposlenemu. Lahko ga izkoristimo za počitek, rekreacijo ali potovanje in traja več kot dva dneva. Marsikatera podjetja se julija ali avgusta odločijo za kolektivne dopuste. Pravice in dolžnosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah. Veste, kakšne so? Če ne, vas vabimo, da prisluhnete današnji oddaji Studio ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Dopust je kot daljše obdobje odsotnosti z dela namenjen zaposlenemu. Lahko ga izkoristimo za počitek, rekreacijo ali potovanje in traja več kot dva dneva. Marsikatera podjetja se julija ali avgusta odločijo za kolektivne dopuste. Pravice in dolžnosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah. Veste, kakšne so? Če ne, vas vabimo, da prisluhnete današnji oddaji Studio ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Dopust je kot daljše obdobje odsotnosti z dela namenjen zaposlenemu. Lahko ga izkoristimo za počitek, rekreacijo ali potovanje in traja več kot dva dneva. Marsikatera podjetja se julija ali avgusta odločijo za kolektivne dopuste. Pravice in dolžnosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah. Veste, kakšne so? Če ne, vas vabimo, da prisluhnete današnji oddaji Studio ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Prve zaposlitve mladih pri nas so netipične v več kot 75 odstotkih primerov, kar nas na tem področju uvršča v sam vrh (med prvih pet) držav Evropske unije. Problem prekarnosti že dolgo ni več nekaj novega. Kako je torej mogoče, da ga še danes ne moremo točno opredeliti in zakonsko urediti? Delovna inšpekcija ugotavlja, da se število kršitev delovnega prava celo povečuje.
Razveljavitev in zastaranje zadeve Patria, zadeva Istrabenz, zgolj dva pravnomočno obsojena bančnika, izgubljene oporoke, menjave v vrhu tako rekoč vseh pravosodnih gradnikov ter neuspel poskus delne odprave preiskave. To je le nekaj tem s področja pravosodja v zadnjih štirih letih. Smo danes bolj pravna država? Sodnikov je manj, zaostanki so se zmanjšali. Ključna težava je še vedno reševanje zahtevnih zadev gospodarskega kriminala. Kdaj bo zaupanje v pravosodje večje, sprašujemo podpredsednico višjega sodišča v Ljubljani dr. Vesno Bergant Rakočevič, direktorico Mirovnega inštituta dr. Nežo Kogovšek Šalamon, odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja in izrednega profesorja na Evropski pravni fakulteti dr. Mateja Avblja.
Roman Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels, ki se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje, je stilsko in filozofsko zahtevno branje. Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je zapisana kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb, ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Zdi se, da je izhod le v jeziku in ljubezni. Več pa dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran ter njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič.
Slovenci v Italiji spet odhajajo na volitve. Po parlamentarnih volitvah minuli mesec, ko je tudi v obmejni Furlaniji Julijski krajini zmagala desna sredina, konec aprila izbirajo še nov deželni parlament in predsednika vlade. Razpravljamo o aktualnih narodnostnih vprašanjih Slovencev v Italiji, kako upravičene so bojazni glede političnih sprememb v domačem prostoru, ali so na preizkušnji že pridobljene narodnostne pravice in zaščita, pa tudi o dobrososedskih odnosih s Slovenijo.
Obalna cesta med Koprom in Izolo je zaprta že leto dni. Kaj bosta občini naredili z desetino dragocenega priobalnega območja, še ni znano. Idej za regionalni prostorski načrt, ki bo zasnoval to enotno prostorsko ureditev, je veliko, še vedno so žive zamisli tudi o otokih. O načrtih in možnostih urejanja obalne ceste vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, Slavko Mezek iz Regionalne razvojne agencije Južna Primorska, arhitektka Tina Cotič, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk in biolog z Morske biološke postaje Borut Mavrič. Oddajo vodi Lea Širok.
Čez mesec dni se s pisanjem šolskega eseja začenja spomladanski rok splošne mature. Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature v treh oddajah pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Najprej se z dijaki in profesorico slovenščine ljubljanske Gimnazije Bežigrad poglobljamo v roman Cirila Kosmača Pomladni dan, okarakteriziramo glavne osebe in odnose med njimi ter razmišljamo o življenjski filozofiji pripovedi.
V nizu oddaj delamo obračun dela vlade. Zanima nas, ali ob koncu mandata te vlade živite bolje. Kaj se je zgodilo s plačami, kaj s pokojninami? Povečala se je zaposlenost, toda kako zanesljive so oblike dela, zakaj se je denimo povečalo število prekarcev? V kolikšni meri so na vse omenjeno vplivali ukrepi vlade? Analiziramo s profesorji različnih stok, ekonomist prof.dr. Marko Jaklič, pravnik docent dr. Luka Tičar in sociologinja prof. dr. Vesna Leskošek.
Makedonsko-grški spor glede imena Makedonija je le eden od vrste zapletenih, nikoli končanih sporov na Balkanskem polotoku. Četrt stoletja smo bili priča pogovorom med gluhimi, zdaj pa se zdi, da je na obeh straneh nekaj interesa za končanje spora. Bo morala popustiti samo ena stran ali pa se obeta kolikor toliko pravična rešitev? Na Zahodnem Balkanu je še nekaj vročih vprašanj, ki ogrožajo krhek mir.
Izgon ruskih diplomatov iz številnih držav je sprožil veliko vprašanj. So ruske oblasti res odgovorne za zastrupitev svojega nekdanjega agenta? So odnosi med Rusijo in Zahodom, predvsem z ZDA, na tako nizki ravni, da lahko že govorimo o začetku nove hladne vojne? Ne gre le za omenjeno zastrupitev, ampak tudi za hude spore, povezane z reševanjem ukrajinske in sirske krize. Po drugi strani pa želita Evropska unija in Rusija gospodarsko sodelovati. Avstrijska zunanja ministrica je izjavila, da Avstrija ruskih diplomatov ne bo izgnala niti če preiskava afere Skripal dokaže odgovornost Rusije, Slovenija pa zaenkrat na posvetovanje kliče slovenskega veleposlanika v Moskvi.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je končala mandat in opravlja le tekoče posle. Na Radiu Slovenija bomo naredili bilanco njenih štirih let. Začenjamo danes v Studiu ob 17h, v katerem bomo preverili, ali je visoka gospodarska rast posledica vladnih ukrepov ali konkurenčnosti izvoznikov. Odgovarjamo na vprašanje ali bi vlada ugodne razmere lahko bolje izkoristila. Tudi o tako imenovani premišljeni privatizaciji, ki je vodila v umik prodaje Telekoma in v zaplete s privatizacijo NLB-ja. Med ukrepi te vlade je bilo tudi znižanje dohodninske lestvice in zvišanje davka na dobiček, nepremičninskemu davku pa se je odrekla. Ključno vprašanje je:kako smo pripravljeni na morebitno novo krizo.
Kdo so podjetnice in podjetniki, ki ustvarjajo presežke in dosegajo odlične rezultate? O tem kaj odlikuje menedžerje, ki s strastjo spreminjajo sanje v uspeh. 353 jih je v pol stoletja nagradila Gospodarska zbornica za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nekateri med njimi so tudi zavozili, se zadolžili. V kakšnih razmerah so ustvarjali v različnih obdobjih, kje so bile pasti in kje presežki in kako so sooblikovali gospodarsko in družbeno okolje.
Afera Cambridge Analytica je razkrila, da so z osebnimi podatki s Facebooka ustvarili psihološko orožje za vpliv na javno mnenje, ki je omogočilo zmago Donalda Trumpa in Brexit. Imamo dokaz, da se bojazni o zlonamerni uporabi sodobne tehnologije že uresničujejo. Je tako tudi pri nas? V oddaji o tem za kakšno orožje gre, kako zavarovati osebne podatke in se izogniti manipulacijam pred prihajajočimi volitvami.
Kampanja Rešimo Muro na današnji dan voda predaja okoljskemu ministrstvu peticijo z več kot 70 tisoč podpisi za ohranitev Mure. Načrtovane elektrarne burijo duhove med prebivalci Pomurja, ki si jih ne želijo; ostro jim nasprotujejo tudi okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri že več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, prav energetska izraba reke pa utegne ogroziti tudi vire pitne vode.
Družinski pomočnik je namenjen invalidnim ljudem, ki menijo, da jim ustanove ne morejo zagotoviti dovolj intimnosti, domačnosti in topline. Lani smo imeli 1052 družinskih pomočnikov. Ti že leta opozarjajo, da nimajo enakega statusa kot osebni asistenti, ko gre za skrb za najtežje invalide, čeprav gre za enako delo. Iščemo odgovor na vprašanje, zakaj je treba delno plačilo za izgubljen dohodek, ki ga prejema družinski pomočnik v skladu z omejitvijo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, po smrti upravičenca vračati ter ali bo po Zakonu o osebni asistenci, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2019, možen prehod iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta.
Izpad Zlatka Zahovića na sobotni novinarski konferenci po nogometni tekmi Maribor : Krško je še en primer nespodobne in nedopustne javne komunikacije, ko pričakujemo opravičila, obsodbe, odločitve in dejanja. Primer javne komunikacije, ki zahteva resne premisleke o tem, zakaj si pred kamerami, mikrofoni in na družabnih omrežjih nekateri dovolijo vse. Gosti: Sodelavci Radia Maribor in radijskega športnega uredništva- Igor Tominec, Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, Jurij Završnik, namestnik odgovornega urednika časnika Ekipa24, psiholog dr. Aleksander Zadel ter profesor športne vzgoje, doktor filozofije in mednarodni aktivist dr. Milan Hosta. Voditeljica Tatjana Pirc.
Izvolitev Vladimirja Putina za predsednika Ruske federacije ni presenečenje. Dosegel je celo svoj najboljši volilni izid. V osemnajstih letih njegovega vladanja se je ta država gospodarsko razvila in vojaško okrepila. Bolj je sporna njena zunanja politika – Rusija je v ostrem sporu z Zahodom, skoraj v novi hladni vojni. Odnosi z Zahodom se po nedavnem poskusu umora dvojnega agenta in ob pričakovanih ostrejših sankcijah najverjetneje ne bodo hitro izboljšali. Ruski predsednik je že prejel prve čestitke, med drugim iz Kitajske, za zdaj pa Putinove zmage ni komentiral še noben zahodni voditelj.
Pred šestimi leti je naša radijska hiša (Val 202) podprla takrat še malo znan projekt Botrstvo v Sloveniji. S številnimi zgodbami otrok je javnost dojela, kako globoke spremembe v življenje otrok prinaša revščina, projekt pa še vedno opozarja na to, da bodo posledice napak iz preteklosti dolgo vidne na duševnem zdravju otrok. Revščina se zdaj pospešeno seli med zaposlene z nizkimi plačami in negotovimi zaposlitvami, zato bosta glasno opozarjanje projekta Botrstvo na nujnost sistemskih sprememb in pomoč otrokom pomembna tudi v prihodnje. V oddaji lahko prisluhnete mislim otrok. Gostje: Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka ZPM Moste Polje, Nina Zidar Klemenčič, pobudnica in vodja projekta Brezplačne pravne pomoči, Branka Strniša, psihologinja in psihoterapevtka, ki vrsto let nudi pomoč staršem in otrokom iz projekta Botrstvo. Oddajo bo vodila: Jana Vidic, Val 202.
Zakaj je odstopil predsednik vlade; res ob toliko odprtih nerešenih frontah pravzaprav druge izbire ni imel več, kaplja čez rob pa je bila napoved propada najpomembnejšega in največjega projekta v državi. Kako močno vlogo je imelo stavkovno gibanje sindikatov in kako bo socialni dialog z zahtevo po višjih plačah tekel poslej? V oddaji tudi o tem kakkšna je bilanca te vlade in ne nazadnje, kdaj se bomo podali na predčasne volitve.
Slovenska industrija je zagnala svoje zmogljivosti. Izvoz se je v prejšnjem letu znova povečal, tokrat kar za 13 odstotkov. Povečuje se tudi navezanost na nemško gospodarstvo. V javnosti je bilo slišati celo nekaj opozoril, da je odvisnost od Nemčije prevelika. Res? Kako sta povezani gospodarstvi Slovenije in Nemčije, imata vzdržen model rasti, v čem zaostajamo za največjim evropskim gospodarstvom?
Neveljaven email naslov